Lučka Bogataj v Večeru:

"Prepričana sem, da se politiki ne zavedajo, za kako velike spremembe s svojim podpisom jamčijo. In to na dan Zemlje! Ki pa v resnici že dolgo ni dan, ko bi reševali planet - v resnici rešujemo le človeško vrsto na njem!"

Krožna ekonomija v Nature

Ena vodilnih svetovnih naravoslovnih revij v zadnji številki (24.3.2016) prinaša prispevke s področja sistemske ekonomije. Uvodni članek v tematski del številke z naslovom Krožna ekonomija (Circular economy) povzema dosedanja prizadevanja in napoveduje boljši odnos človeka do naravnih dobrin in materialov, kar bo prispevalo k prihranku energije in ustvarjalo delovna mesta na lokalni ravni.
Dosedanji ekonomski modeli so temeljili na linearni poti snovi in energije. Na eni strani naravni viri, na drugi strani odpadki. Po novem modelu materiale iz narave vzamemo samo enkrat, potem pa ti krožijo. Sistemske spremembe naj bi temeljile predvsem na družbenih spremembah. Če se danes lastnik odloča, ali bo odslužen predmet zavrgel ali recikliral, naj bi odslej bilo to urejeno na družbeni ravni. Presegli naj bi linearni sistem ekonomije v smislu večje-boljše-hitrejše-vranejše, po katerem je pomembna masovna proizvodnja in kupcu privlačni a nekakovostni izdelki. V krožni ekonomiji gre za drugačen tip akumulacije energije in snovi, ki ga pisec primerja z jezerom. Več na NATURE.

Meja med etikami na Delu in na RTV

Čeprav 14. marec ni kakšen poseben dan za okolje ali naravo, smo v dnevnih medijih kar z dvema primeroma bili opozorjeni, da se v povezavi z naravo dogajajo zastrašujoče stvari. Delo poroča o preseganju lastnih obljub samim sebi gleda 2° praga globalnega segrevanja (na severni polobli), RTV Slovenija pa opozarja na socialne posledice na križišču okoljskih sprememb in avtoritarnosti evropske birokracije.

Delo: Dosegli zastrašujoč mejnik 
RTV: Eko migranti
Kljub antropocentričnim gledanjem se obe sporočili dejansko gibljeta na mejnem področju med etiko narave in humano etiko ter iščeta vzporednice, ki verjetno vodijo k zavesti, da gre pri etiki za notranjo držo subjekta in ne za objekt etike

Ženske in okolje v Nigeriji

Septembra letos se obeta zanimiv kolokvij v nigerijskem mestu Calabar. Tamkajšnja univerza skupaj s partnerji med 21. in 23. septembrom organizira srečanje, kjer je glavna tema Marginalizacija v afriški filozofiji, ženska in okolje (Marginalisation in African Philosophy: Women and the Environment). Seznam govorcev kaže, da bo vsebina interdisciplinarna, zelo konkretna in praktično filozofska; torej drugačna od akademskih okoljskih razprav, ki prevladujejo v ZDA in Evropi. Več na www.unical.ng.

Bestiarium v Veroni septembra

Univerza v Veroni med 28. in 30. septembrom 2016 organizira mednarodni kolokvij za mlade raziskovalce z naslovom "Bestiarium. Human and Animal Representations". Teme se navezujejo na odnos med človekom in živalmi, predvsem višjimi. Zanj vemo, da se je v zadnjih desetletjih predvsem na etičnem področju zalo spremenil. Vzporedne teme so povezanostjo telesnosti, družbenost pri živalih in ljudeh, komunikacija, simbolizem, kultura ipd. Predloge za prispevke je treba oddati do sredine aprila. Več na bestiariumconvegno

Nature o skrbi za prihodnost - ? o etiki

Tudi revija Nature magazine v zadnji številki 25. februarja na naslovnici obeta vsebine, povezane z odnosom človeka do narave (Future generations). Le mlada Céline Kermisch nekoliko omenja povezanost okolja z mladimi in prihodnostjo. V nasportju z zadnjim Science, torej praktično nič o etiki narave. Zgolj tehnicizem.

Ciljni altruizem - vabilo revije Essays in Philosophy

Revija Essays in Philosophy, ki jo dvakrat letno izdaja Oregonska Pacific University, načrtuje prvo od številk letnika 2017 posvetiti ciljnemu altruizmu (Effective Altruism). Vsebine so usmerjene pretežno sociološko, med predlaganimi temami pa je omenjen tudi živalski altruizem. Rok za oddajo prispevkov je 30. september 2016. Revija je sicer brezplačno dostopna na njihovem spletnem portalu, kjer je tudi več informacij glede načina prijave prispevka.
Leta 2010 je izšla tematska številka o etiki klimatskih sprememb.

Science o evocentrizmu

Evocentrično varovanje narave je zamisel dveh francoskih znanastvenikov Sarrazina in Lecomtejeve, ki v zadnji številki Science (članek Evolution in the Anthropocene 25.2.2016, povzetek) opozarjata na stranpoti, kratkovidnost in parcialnost sedanjih oblik varstva narave, vključno biocentričnega in ekocentričnega. Bistvo evocentričnega principa je varovanje evolucijskih procesov. Opozarjata na primer, da mnoge biocentrične okoljske akcije, kot je npr. pogozdovanje, ki naj bi sicer ublažilo izpuste toplogrednih plinov, v bistvu deluje proti evoluciji, torej proti naravi. Zamisel in kratka analiza razmer, ki sta jo izvedla, odpira nova etična vprašanja. Doslej smo v antropocentrizmu govorili o pomenu (odgovornosti) naravovarstva za prihodnje generacije, nič pa ni bilo govora o prihodnjih "generacijah" drugih živih bitij oziroma prihodnjih ekosistemih, ki bodo tudi ekosistemi naših potomcev.

Klimatske spremembe z Oscarjem

Leonardo DiCaprio je zahvalni govor na podelitvi znamenitih ameriških filmskih nagrad Oscar izkoristil za kampanijo proti povzročiteljem podnebnih sprememb in za višjo raven človečnosti, predvsem za večjo skrb za dostojanstvo domorodnih ljudstev. Njegova prizadevanja se zdijo dokaj zrela in kredibilna, zato upajmo, da bo z njimi prispeval več kot nekateri predhodniki iz sveta slavnih.
https://www.youtube.com/watch?v=Dev52k5uzdc

Nadzornice v narodnem parku

Narodni park Virunga v Keniji je znan kot eno redkih bivališč populacij gorske gorile. Posebnost tega parka so nadzornice, kar je v Starem svetu prava redkost. Direktor parka v zadnji številki Unesco revije World Heritage (št. 78, janurar 2016) pravi, da je enakost spolov v primeru nadzorovanja neustreznih dejavnosti človeka v parku izjemnega pomena za odnos do narave in prinašanje miru in blaginje v družbo. Razmere v afriški družbi so resda precej drugačne kot v Evropi, vendar je delitev naravovarstvenih služb po spolih (ženski del v prevladuje v administraciji, moški na terenu) morda res nepotreben vzrok mnogim nesoglasjem in nerazumevanjem, ki jih je po Evropi zelo veliko. V Afriki prehajajo od besed k dejanjem.

Revija Trumpeter vabi k prispevkom

Priznana okoljsko etična revija Trumpeter vabi pisce k prispevku v tematski številki z naslovom "Radical Ecologies in the Anthropocene". O antropocenu nekateri filozofi govorijo že dalj časa, nedavno so ga kot geološko dobo s svojimi značilnostmi proglasili geologi. Uredniki revije Trumpeter načrtujejo predvsem samorefleksivne prispevke s področja globoke ekologije, ekofenomenologije, ekofilozofije, ekofeminizma  in podobnih struj, ki jim je najvišja vrednota prav narava, celo izključujoč človeško družbo. Rok za oddajo je 31. avgust. Več na enviroethics.

Etika živali in zakonodaja v Bernu marca

17. in 18. marca 2016 bo na Univerzi v Bernu potekala konferenca z naslovom Animal Ethics and Law in Life Sciences. Interdisciplinarni dogodek ima namen odpreti razpravo o etiki poskusov na živalih, kakor nanje gledajo biologi, filozofi in pravniki. Udeležba je brezplačna, zaželjene so prijave. Program je že dostopen na spletni strani www.animalethicsandlaw.ch

Gozd Martuljk - konferenca o mejah

Mednarodna konferenca "borders / debordering" Towards a New World Culture of Hospitality bo potekala V Gozd Martuljku od 30. junija do 2. julija 2016. Osrednji govorec bo Edward S. Casey. Poleg razprav o različnih vrstah aktualnih političnih mej in premagovanju meja, so pričakovane tudi vsebine o mejah med živimi bitji in tehnologijo ter mejah med živalmi in človekom, in potencialnim gostoljubjem na tem področju. Več na spletu Univerze na Primorskem.

Papež škofe poziva k večji aktivnosti

Kardinal Turkson, ki je lani v Vatikanu uradno predstavil okrožnico Laudato si', je na srečanju v Lisboni pretekli teden katoliške škofe pozval, da morajo bolj aktivno promovirati njegov okoljski dokument. V nagovoru posebej izpostavi povezanot vsebin okrožnice z dosedanjim družbenim naukom Katoliške cerkve, in njeno smiselnost, ki jo vidi v odgovoru za izzive sedanjega časa, na res novae.
Turkson se tudi opredeli do mnogih notranjih in zunanjih kritik: "Okrožnica veliko govori zgodovinskih, naravoslovnih, ekonomskih in kulturno-družbenih zadevah, in tako morda daje vtis, da Cerkev želi svet voditi v razprave na teh področjih. Vendar Sveti Oče ni imel takšnega namena. Ob priznanju pomembnosti vseh teh prizadevanj in tehtnosti najbolj naprednega razmišljanja v sedanjem kriznem trenutku, je ponudba Cerkve predvsem v izjemni izkušnji njenega duhovnega bogastva ..."

Izvirnik je na www.vatican.va, pri nas pa slovenski prevod.

Portugalska revija Philosophica o naravi

Portugalska revija Philosophica načrtuje letos poleti izdati posebno številko Misliti naravo danes -THINKING NATURE TODAY. Prispevki - rok oddaje je čez dva tedna, 15.2. - naj bi obravnavali vprašanje razdrobljenosti obravnave narave v sedanji znanosti in družbi ter možnosti za ponovno celovito razmišljanje o naravi. Več na PHILOSOPHICA.

Zborovsko petje za živi Planet

Zbor za Zemljo 2016 je zborovski koncept, ki bo združil tisoče pevskih glasov po svetu v prizadevanjih za sodelovanje v skrbi za naše skupno dobro, kot glas proti globalnemu segrevanju in uničevanju matere Zemlje oziroma našega živega Planeta. Od aprila naprej se bodo pevski zbori lahko pridružili projektu s svojim glasbenim programom na temo narave in okolja. Pobuda je nastala na Švedskem. Več na www.earthchoir2016.com

Plut opozarja na meglo

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljeni, geograf Dušan Plut, je danes v Delu objavil obširen prispevek, v katerem izraža sicer vljudno priznanje svtovnim politikom, da se sploh sestajajo v zvezi s podnebjem. Vendar jasno pove, da samovšečno odpiranje ozbornih francoskih vin ne bo zadostovalo. Posebej pokaže tudina dileme v Sloveniji, kjer izpostavi, da smo se ambicioznim EU zavezam začeli izmikati že pred začetkom notranjih dogovorov.
Čeprav se Plut redko neposredno sklicuje na etiko, ima megla, kot sicer naravoslovni fenomen, v tem pisanju povsem etični pomen.

New Scientist o slovenski etičnosti

Britanski naravoslovni tednik New Scientist med kratke novice tokrat uvršča tudi problem ograj, ki jih Slovenska oblast postavlja na meji s Hrvaško. Posebej izpostavlja onemogočanje migracij divjadi in posledično njihovih (evropsko pomembnih) plenilcev. Čeprav so okoljski aktivisti in lokalni akterji že reagirali, naročniki ograj po naših informacijah molče čakajo na roke, ki jim jih omogoča ZUP in podobni proceduralni predpisi.
Če odmislimo politiko in mednarodno diplomacijo, ki je vsekakor potrebna, se v takih primerih žal zelo jasno pokaže, kako neka država v praksi ne zmore etičnega obnašanja do narave, oziroma, kako potrebne bi bile učinkovite naravovarstveno-etične komisije.
Članek si lahko preberete na spletu.

S polno mero etično dobrih misli v leto 2016

Humana etika, kakršno poznamo danes, se je razvijala dolga tisočletja. Zdi se, da je hkrati nosila zastavo pred drugimi človekovimi in družbenimi dejavnostmi, a tudi zaostajala za iznajdljivostjo posameznih znanosti - predvsem očitno zadnjih 250 let. Danes se etika seli iz akademskih sfer v vsakdanje življenje, v uporabo. Tako se poklicni etiki vse pogosteje vključujejo v dnevno, celo politično dogajanje. Priča smo nekakšni dedukciji zgodovinsko pomembne humanistične discipline.
Naravovarstvena in okoljska etika, ki naj bi bila po mnenju večine nadaljevanje ali nekakšna nadgrandja humane etike, si verjetno utira drugačno pot. Zaradi silne razvejanosti znanosti, v katerih se etika kaže kot še kako potreben del, gre očitno za indukcijo v smislu interdisciplinarnega pristopa. Vanjo neposredno ne stopajo le znanosti, ki se ukvarjajo z življenjem kot biološkim fenomenom, ampak predvsem strokovna javnost, ki se ukvarja z odnosi človeka do narave. Bodo poklicni etiki zmožni najti svojo vlogo v tako drugačnem pristopu v paradigmo?

Na prvi res delovni dan v letu 2016 še naprej vabljeni k branju vsebin našega portala NOEMIS, predvsem pa vabljeni k sodelovanju! Mnoge spletne strani s tovrstno tematiko namreč rade zaspijo - mi nismo. Lani smo se neposredno na splet oglasili 56 krat, povprečno več kot enkrat na teden.
Sporočite, če se vam v zvezi z etiko narave in okolja kaj zanimivega dogaja v mislih, besedah ali dejanjih.
Hvala in srečno želim Jurij Dobravec.

Klavnice: Odločitev, ali želite to videti, je vaša

Na medijskem portalu 24ur so danes objavili zanimivo oddajo, ki obravnava nasprotje med teoretično etiko in dejanskim življenjem. Znano je namreč, da imajo le redki, ki (ko) jedo meso s krožnika, kakršnekoli pomisleke glede živali. Ko pa konkretno vidijo, da je treba živali za našo prehrano ubiti, se etični pomisleki takoj pojavijo in močno prevladajo. Etika se ponovno izgubi ob lepo zapakiranih in kar se da majhnih in komaj opazno živalskih delih na trgovinskih policah, še bolj pa ob okusno pripravljeni mesni hrani, ki jo večina ljudi redno uživa.
Posnetki klanja so nazorni, vendar v naši kulturi povsem življenjski. Zdi se, da avtorji zelo korektno želijo izpostaviti notranja etična nasprotja v človeku, in ne toliko (sicer pravno neoporečne, a) vsaj na pogled neprijetne posnetke poti naše hrane, na osnovi katerih so utemeljene nekatere veje etike narave.
Oddaja ima po zgolj 6 urah že nad 800 kometarjev, ki lepo kažejo na dvopolnost pogledov na tematiko, ki pa se večinoma omejuje na vprašanje, ali naj jemo meso ali ne. Mnogi pa se skupaj z enim od sogovornikom strinjajo, da za takšne postopke enostavno ne bi smeli vedeti. "To je zgolj prispevek, ki pokaže resnico," sta navedla avtorja.