Etika živali in zakonodaja v Bernu marca

17. in 18. marca 2016 bo na Univerzi v Bernu potekala konferenca z naslovom Animal Ethics and Law in Life Sciences. Interdisciplinarni dogodek ima namen odpreti razpravo o etiki poskusov na živalih, kakor nanje gledajo biologi, filozofi in pravniki. Udeležba je brezplačna, zaželjene so prijave. Program je že dostopen na spletni strani www.animalethicsandlaw.ch

Gozd Martuljk - konferenca o mejah

Mednarodna konferenca "borders / debordering" Towards a New World Culture of Hospitality bo potekala V Gozd Martuljku od 30. junija do 2. julija 2016. Osrednji govorec bo Edward S. Casey. Poleg razprav o različnih vrstah aktualnih političnih mej in premagovanju meja, so pričakovane tudi vsebine o mejah med živimi bitji in tehnologijo ter mejah med živalmi in človekom, in potencialnim gostoljubjem na tem področju. Več na spletu Univerze na Primorskem.

Papež škofe poziva k večji aktivnosti

Kardinal Turkson, ki je lani v Vatikanu uradno predstavil okrožnico Laudato si', je na srečanju v Lisboni pretekli teden katoliške škofe pozval, da morajo bolj aktivno promovirati njegov okoljski dokument. V nagovoru posebej izpostavi povezanot vsebin okrožnice z dosedanjim družbenim naukom Katoliške cerkve, in njeno smiselnost, ki jo vidi v odgovoru za izzive sedanjega časa, na res novae.
Turkson se tudi opredeli do mnogih notranjih in zunanjih kritik: "Okrožnica veliko govori zgodovinskih, naravoslovnih, ekonomskih in kulturno-družbenih zadevah, in tako morda daje vtis, da Cerkev želi svet voditi v razprave na teh področjih. Vendar Sveti Oče ni imel takšnega namena. Ob priznanju pomembnosti vseh teh prizadevanj in tehtnosti najbolj naprednega razmišljanja v sedanjem kriznem trenutku, je ponudba Cerkve predvsem v izjemni izkušnji njenega duhovnega bogastva ..."

Izvirnik je na www.vatican.va, pri nas pa slovenski prevod.

Portugalska revija Philosophica o naravi

Portugalska revija Philosophica načrtuje letos poleti izdati posebno številko Misliti naravo danes -THINKING NATURE TODAY. Prispevki - rok oddaje je čez dva tedna, 15.2. - naj bi obravnavali vprašanje razdrobljenosti obravnave narave v sedanji znanosti in družbi ter možnosti za ponovno celovito razmišljanje o naravi. Več na PHILOSOPHICA.

Zborovsko petje za živi Planet

Zbor za Zemljo 2016 je zborovski koncept, ki bo združil tisoče pevskih glasov po svetu v prizadevanjih za sodelovanje v skrbi za naše skupno dobro, kot glas proti globalnemu segrevanju in uničevanju matere Zemlje oziroma našega živega Planeta. Od aprila naprej se bodo pevski zbori lahko pridružili projektu s svojim glasbenim programom na temo narave in okolja. Pobuda je nastala na Švedskem. Več na www.earthchoir2016.com

Plut opozarja na meglo

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljeni, geograf Dušan Plut, je danes v Delu objavil obširen prispevek, v katerem izraža sicer vljudno priznanje svtovnim politikom, da se sploh sestajajo v zvezi s podnebjem. Vendar jasno pove, da samovšečno odpiranje ozbornih francoskih vin ne bo zadostovalo. Posebej pokaže tudina dileme v Sloveniji, kjer izpostavi, da smo se ambicioznim EU zavezam začeli izmikati že pred začetkom notranjih dogovorov.
Čeprav se Plut redko neposredno sklicuje na etiko, ima megla, kot sicer naravoslovni fenomen, v tem pisanju povsem etični pomen.

New Scientist o slovenski etičnosti

Britanski naravoslovni tednik New Scientist med kratke novice tokrat uvršča tudi problem ograj, ki jih Slovenska oblast postavlja na meji s Hrvaško. Posebej izpostavlja onemogočanje migracij divjadi in posledično njihovih (evropsko pomembnih) plenilcev. Čeprav so okoljski aktivisti in lokalni akterji že reagirali, naročniki ograj po naših informacijah molče čakajo na roke, ki jim jih omogoča ZUP in podobni proceduralni predpisi.
Če odmislimo politiko in mednarodno diplomacijo, ki je vsekakor potrebna, se v takih primerih žal zelo jasno pokaže, kako neka država v praksi ne zmore etičnega obnašanja do narave, oziroma, kako potrebne bi bile učinkovite naravovarstveno-etične komisije.
Članek si lahko preberete na spletu.

S polno mero etično dobrih misli v leto 2016

Humana etika, kakršno poznamo danes, se je razvijala dolga tisočletja. Zdi se, da je hkrati nosila zastavo pred drugimi človekovimi in družbenimi dejavnostmi, a tudi zaostajala za iznajdljivostjo posameznih znanosti - predvsem očitno zadnjih 250 let. Danes se etika seli iz akademskih sfer v vsakdanje življenje, v uporabo. Tako se poklicni etiki vse pogosteje vključujejo v dnevno, celo politično dogajanje. Priča smo nekakšni dedukciji zgodovinsko pomembne humanistične discipline.
Naravovarstvena in okoljska etika, ki naj bi bila po mnenju večine nadaljevanje ali nekakšna nadgrandja humane etike, si verjetno utira drugačno pot. Zaradi silne razvejanosti znanosti, v katerih se etika kaže kot še kako potreben del, gre očitno za indukcijo v smislu interdisciplinarnega pristopa. Vanjo neposredno ne stopajo le znanosti, ki se ukvarjajo z življenjem kot biološkim fenomenom, ampak predvsem strokovna javnost, ki se ukvarja z odnosi človeka do narave. Bodo poklicni etiki zmožni najti svojo vlogo v tako drugačnem pristopu v paradigmo?

Na prvi res delovni dan v letu 2016 še naprej vabljeni k branju vsebin našega portala NOEMIS, predvsem pa vabljeni k sodelovanju! Mnoge spletne strani s tovrstno tematiko namreč rade zaspijo - mi nismo. Lani smo se neposredno na splet oglasili 56 krat, povprečno več kot enkrat na teden.
Sporočite, če se vam v zvezi z etiko narave in okolja kaj zanimivega dogaja v mislih, besedah ali dejanjih.
Hvala in srečno želim Jurij Dobravec.

Klavnice: Odločitev, ali želite to videti, je vaša

Na medijskem portalu 24ur so danes objavili zanimivo oddajo, ki obravnava nasprotje med teoretično etiko in dejanskim življenjem. Znano je namreč, da imajo le redki, ki (ko) jedo meso s krožnika, kakršnekoli pomisleke glede živali. Ko pa konkretno vidijo, da je treba živali za našo prehrano ubiti, se etični pomisleki takoj pojavijo in močno prevladajo. Etika se ponovno izgubi ob lepo zapakiranih in kar se da majhnih in komaj opazno živalskih delih na trgovinskih policah, še bolj pa ob okusno pripravljeni mesni hrani, ki jo večina ljudi redno uživa.
Posnetki klanja so nazorni, vendar v naši kulturi povsem življenjski. Zdi se, da avtorji zelo korektno želijo izpostaviti notranja etična nasprotja v človeku, in ne toliko (sicer pravno neoporečne, a) vsaj na pogled neprijetne posnetke poti naše hrane, na osnovi katerih so utemeljene nekatere veje etike narave.
Oddaja ima po zgolj 6 urah že nad 800 kometarjev, ki lepo kažejo na dvopolnost pogledov na tematiko, ki pa se večinoma omejuje na vprašanje, ali naj jemo meso ali ne. Mnogi pa se skupaj z enim od sogovornikom strinjajo, da za takšne postopke enostavno ne bi smeli vedeti. "To je zgolj prispevek, ki pokaže resnico," sta navedla avtorja.

Zdravnik o odnosu med človekom in živaljo

Alojz Ihan, priznani slovenski zdravnik in pisatelj, je danes na svojem spletnem dnevniku objavil zanimivo razmišljanje o odnosu med krokarjem in človekom, oziroma bolje rečeno o odnosu med mano in mojo podobo o živali (in sočloveku). Vabljeni k branju in osebni etični refleksiji. KROKAR.

Papež Afričanom o naravi

"Huda okoljska kriza, s katero se sooča naš svet, zahteva poglobljen občutek za odnos med človekom in naravo. Lepoto narave in njeno celovitost smo dolžni posredovati prihodnjim generacijam. Dolžni smo udejanjati pravično skrb za darove, ki smo jih prejeli. Te vrednote so globoko zasidrane v dušo afriškega človeka." Celoten govor v angleškem jeziku na www.news.va.

Revija Science o klimi

"Kadar gre za etična vprašanja, mora znanost okrepljeno upoštevati družbene razmere." Ena osrednjih naravoslovnih revij, Science, v zadnji številki prinaša obsežne prispevke na temo globalnih klimatskih sprememb. Večina člankov prinaša analitsko-ekološke in tehnološke vidike problemov. Za naravoslovno revijo pa je dokaj neobičajno razmišljanje skupine znanstvenikov iz severnoameriških univerz ppd vodstvom Nicole Klenk, ki so se lotili dejstva zanemarjanja tradicionalnih lokalnih znanj s strani znanstvenikov. Namreč, znanost in za njo politika, vključno z Mednarodnim panelom za Klimatske spremembe (IPPC), o dejanskem in dejavnem, ali celo organiziranem sodelovanju lokalnih deležnikov očitno zgolj "besedičijo". Stakeholders in climate science: beyond lip service? Konkretno izvedbo uporabe lokalnih znanj prikazujejo nekateri članki v nadaljevanju tiskane različice revije, npr. o utrjevanju morske obal ali ekosistemskih storitvah.

Olajšano branje

Na uredništvu smo nekoliko spremenili obliko vstopne strani. Novice so zdaj lažje berljive. Splošni opis projekta pa se je preselil na drugo mesto.

Laudato si' med katoliškimi teologi

Katoliški inštitut in Teološka fakulteta v Ljubljani sta organizirala okroglo mizo z naslovom Aktualnost papeževe okrožnice Laudato si. Sodelovali so priznani univerzitetni učitelji Lučka Kajfež Bogataj, Anton Stres, Janez Pirnat, Edvard Kovač in Mitja Steinbacher, ki so papeževo okrožnico osvetlili vsak s svojega zornega kota. Več v kratkem poročilu na spletnih straneh inštituta..

Konferenci o klimatski etiki marca 2016

Od 2. do 4. marca 2016 se bo simultano in z videopovezavo odvijala konferenca z naslovom Climate Ethics and Economics Workshop. V ZDA bo potekala na Duke Univerzi v Durchamu NC, v Evropi pa v Frankfurtu, na Goethe Univerzi. Rok za oddajo predlogov za kratke referate je 1. december. Več informacij na Duke ali Goethe.

Revija Ethics in progress vabi na temo okoljske etike

Mednarodna revija Ethics in progress, ki izhaja na Poljskem, vabi strokovno in humanistično javnost k objavi prispevkov v številki posvečeni okoljski etiki. Uredila jo bo Dominika Dzwonkowska, ki ji lahko v diskusijo pošljete tudi osnutke morebitnih člankov. Več o reviji in povezave na dosedanje vsebine so na voljo na ethicsinprogress.org. Rok za oddajo prispevkov je 30. december 2015.

Klic v sili - National geographic

Novembrska številka slovenske izdaje mednarodne revije National geographic prinaša predstavitve nekaterih najbolj perečih problemov, s katerimi se človek srečuje zaradi klimatskih sprememb. Članki o energiji, višini morska gladine, energiji in tehnoloških metodah res ne govorijo neposredno o poglobljenih etičnih vprašanjih, je pa iz vsebine mogoče razbrati nemoč tehnologije in drugih dosedaj uporabljenih pristopov k reševanju pereče problematike.

Revija Monist 2017 - o naravnih zakonih

Priznana filozofska revija The Monist je objavila temo julijske številke za leto 2017, ki bo prinesla najnovejša razmišljanja o naravnih zakonih, predvsem v luči Kantove filozofije. Rok za prispevke je julij 2016. Več na spletni strani MONIST

Budimpešta - Dehumanizacija

Srednjeevropska univerza v Budimpešti organizira med 6. in 9. aprilom 2016 konferenco z naslovom Dehumanization: New approaches to understanding the politics of human nature. Med načrtovanimi vsebinami najdemo tudi filozofijo znanosti, zlasti biologije, aplikativno in normativno etiko, estetiko ipd., v kar je mogoče umestiti vsebine odnosa človeka do narave. Več je na voljo TU, čisto spodaj.

Filozofske ekologije v Chicagu

DePaul Univerza v Chicagu organizira 12. in 13. februarja 2016 konferenco z naslovom Philosophical Ecologies, Considerations of the Animal, the Vegetal, and the Environmental. Osrednja tema je fenomen rastlinskega, živalskega in človeškega življenja, možne pa so tudi sorodne vsebine. Rok za oddajo prispevkov je 1. december. Več na CFP 2016 Conference.