2020-10-13

Ozelenela popotna palica svetega Krištofa

Starodavne legende vsebujejo raznovrstna sporočila, gotovo koristna za človeka v času nastanka. Podobnost motivov kaže, da si religije njihove motive rade izposojajo in prikrorijo na potrebe svojih naukov. 

Prispevek v reviji Studia Mythologica Slavica obravnava krščanskega svetnika sv. Krištofa, ki je na slovenskem govornem področju kot orjak upodobljen na vsaj 200 zunanjih stenah cerkva. Označen je kot varuh popotnikov.  Motiv je doslej prevladoval in v 'čudežni' ozelenitvi njegove popotne palice so proučevalci legend videli razcvet krščanske vere. Vendar je ta motiv zelo poseben, saj je edini atribut krščanskega svetnika, ki tudi samostojno deluje; pri imajo več kot 3000 pregledanih svetnikih rastline ali občloveških živali praviloma simbolni pomen.

Ob primerjavi s povsem naravnimi ekofiziološkimi procesi utemeljujem, da se motiv lahko nanaša na opazovanje povsem naravnih pojavov ozelenitve neke palice po obdobju dormance. Poleg tega odpiram vprašanje, če ni v posajanju dreves na obrežje skrit praktični nauk varovanja brežin pred poplavami in erozijo.

S prispevkom kažem, kako je nekdanji človek bil sposoben vzpostavljati trajnosten odnos do narave, ceniti in spoštovati naravne procese in jim pri ukrepih slediti.

https://ojs.zrc-sazu.si/sms/article/view/9025/8154

2020-10-04

Spomenica 2020+

Z velikim veseljem ugotavljam porast razmišljanj, razprav, srečanj, dialogov, predstavitev in tudi razprav, ki v okviru naravovarstvenih dejavnosti in zunaj njih skušajo presegati dnevno obremenjenost reševanja množice problemov, in na zadeve gledati širše, globlje in bolj dolgoročno.
 
Znotraj strokovnega in upravnega naravovarstva imamo sicer srečo (ali pa previdnost snovalcev zakonodaje), da oba krovna zakona, ZVO in ZON, uokvirjata dolgoročno načrtovanje; pri naravovarstvu v obliki NPVN. Vendar to ne pomeni, da zunaj tega okvira ne more (ali ne bi smelo) nič obstajati. Tudi ne pomeni, da bi moral nacionalni program vztrajati na več desetletij stari dikciji in pristopu.

Lanska razmišljanja nadaljujem v novo smer. Ugotavljam namreč, da s konvencionalnim kopičenjem količine ključnih elementov naravovarstva, to je podatkov, predpisov in komunikacije, ne pridemo nikamor. Nujen bo preskok v novo kvaliteto.

Kot eno od izhodišč za širitev paradigme v branje predlagam programski esej Ekološka inteligentnost za tri stebre opolnomočenja naravovarstva: podatkovna ozaveščenost, poznavanje prava in komunikacijske veščine.

Z njim izzivam prihodnja naravovarstvena desetletja.

Besedilo je v celoti na voljo na naši društveni spletni strani
http://noemis.jarina.org/dobravec/3son_2020-10-04.pdf, 

kjer je dostopen tudi POVZETEK na dveh straneh.