2020-10-13

Ozelenela popotna palica svetega Krištofa

Starodavne legende vsebujejo raznovrstna sporočila, gotovo koristna za človeka v času nastanka. Podobnost motivov kaže, da si religije njihove motive rade izposojajo in prikrorijo na potrebe svojih naukov. 

Prispevek v reviji Studia Mythologica Slavica obravnava krščanskega svetnika sv. Krištofa, ki je na slovenskem govornem področju kot orjak upodobljen na vsaj 200 zunanjih stenah cerkva. Označen je kot varuh popotnikov.  Motiv je doslej prevladoval in v 'čudežni' ozelenitvi njegove popotne palice so proučevalci legend videli razcvet krščanske vere. Vendar je ta motiv zelo poseben, saj je edini atribut krščanskega svetnika, ki tudi samostojno deluje; pri imajo več kot 3000 pregledanih svetnikih rastline ali občloveških živali praviloma simbolni pomen.

Ob primerjavi s povsem naravnimi ekofiziološkimi procesi utemeljujem, da se motiv lahko nanaša na opazovanje povsem naravnih pojavov ozelenitve neke palice po obdobju dormance. Poleg tega odpiram vprašanje, če ni v posajanju dreves na obrežje skrit praktični nauk varovanja brežin pred poplavami in erozijo.

S prispevkom kažem, kako je nekdanji človek bil sposoben vzpostavljati trajnosten odnos do narave, ceniti in spoštovati naravne procese in jim pri ukrepih slediti.

https://ojs.zrc-sazu.si/sms/article/view/9025/8154

2020-10-04

Spomenica 2020+

Z velikim veseljem ugotavljam porast razmišljanj, razprav, srečanj, dialogov, predstavitev in tudi razprav, ki v okviru naravovarstvenih dejavnosti in zunaj njih skušajo presegati dnevno obremenjenost reševanja množice problemov, in na zadeve gledati širše, globlje in bolj dolgoročno.
 
Znotraj strokovnega in upravnega naravovarstva imamo sicer srečo (ali pa previdnost snovalcev zakonodaje), da oba krovna zakona, ZVO in ZON, uokvirjata dolgoročno načrtovanje; pri naravovarstvu v obliki NPVN. Vendar to ne pomeni, da zunaj tega okvira ne more (ali ne bi smelo) nič obstajati. Tudi ne pomeni, da bi moral nacionalni program vztrajati na več desetletij stari dikciji in pristopu.

Lanska razmišljanja nadaljujem v novo smer. Ugotavljam namreč, da s konvencionalnim kopičenjem količine ključnih elementov naravovarstva, to je podatkov, predpisov in komunikacije, ne pridemo nikamor. Nujen bo preskok v novo kvaliteto.

Kot eno od izhodišč za širitev paradigme v branje predlagam programski esej Ekološka inteligentnost za tri stebre opolnomočenja naravovarstva: podatkovna ozaveščenost, poznavanje prava in komunikacijske veščine.

Z njim izzivam prihodnja naravovarstvena desetletja.

Besedilo je v celoti na voljo na naši društveni spletni strani
http://noemis.jarina.org/dobravec/3son_2020-10-04.pdf, 

kjer je dostopen tudi POVZETEK na dveh straneh. 



2020-06-11

Obraz biodiverzitete v njeni vrednosti

Nacionalni inštitut za biologijo, oziroma njihov 28-članski Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov (EKOS) je izdal pregledno knjižico 60 obrazov biodiverzitete. Kratka besedila dopolnjujejo pestre in raznolike fotografije. O vrednosti biodiverzitete profesor statistike in informatike na str. 18 pravi: "Za vrednotenje biodiverzitete lahko uporabljamo enako metodo kot za merjenje nereda (entropije) ali bralcu morda bolj znano merjenje sporočilne moči besedil v informatiki, ki jo merimo v bitih."

Nataša Mori se ob zapisu o t.i. ekoloških storitvah na strani 123 o vrednosti vpraša bolj poglobljeno: "Pristop [ekoloških storitev] je zanimiv, postavlja pa se vprašanje, ali je primeren tudi za ocenjevanje vrednosti biodiverzitete. Ali ima človek, kot ena biološka vrsta, res tako privilegirano vlogo, da lahko določa vrednost drugih vrst, kot je na primer afriški lev ali človeška ribica? Oziroma, da odloči, katera vrsta je dovolj »vredna« za ohranitev, katero pa prepustiti izumrtju?"

60 obrazov biodiverizete je na voljo kot pdf  brezplačno in na Inštitutu, prav tako brezplačno.

2020-06-07

Pravice mokrišč

(Universal Declaration on the Rights of Wetlands)

Znanstveniki, ki se v zvezi močvirji združujejo v Society of wetland scientists (SWS), ugotavljajo, da globalno gledano mokrotni habitati drastično izginjajo. Nekaj več uspehov je zaznati pri ohranjanju posameznih mokrišč na lokalni ravni. Nekateri člani ugotavljajo, da ena najstarejših naravovarstvenih konvencij, Ramsarska iz leta 1971, ni učinkovita. Prav tako glede mokrišč ne bodo doseženi cilji CBD Aichi 2020, trendi pa ne sledijo Ciljem trajnostnega razvoja 2030 Združenih narodov.

Ob 9. svetovni konferenci SER o ekološkem restavriranju (Society of Ecological Restoration SER2021, prestavljena z letošnjega junija) v Quebecu v Kanadi so tako znanstveniki eno od sekcij namenili razpravi o nujnosti širitve paradigme ohranjanja mokrišč na pravno in etično področje. Konkretno predlagajo Universal Declaration on the Rights of Wetlands, Splošno deklaracijo o pravicah mokrišč. Jedro deklaracije je sprememba odnosa med človeštvom in mokrišči pri ohranjanju, varstvu in njihovi ustrezni uporabi. Izpostavljajo, da "pravice narave obsegajo samobitne pravice naravnih sistemov in njihove raznolikosti do obstoja in izogibanja propadanju njihovih podpornih virov, ter etično in pravno odgovornost človeka za varovanje dobrobiti ekosistemov. "

Seveda se ob taki širitvi paradigme pred člane društva postavljajo mnoga vprašanja, zato vodstvo analitske in pozitivistično usmerjene znanstvenike, teoretike in praktike ohranjanja mokrišč poziva k široki razpravi.


PODROBNOSTI:
Matthew Simpson s sod.: Upcoming Symposium: A Universal Declaration on the Rights of Wetlands – Shifting the Paradigm to Restore the Human-wetland Relationship in Support of Wetland Restoration, Conservation and Wise Use. Wetland Science & Practice  April 2020, 82-85.
https://issuu.com/societyofwetlandscientists/docs/april_2020_wsp

Naj ob tem spomnim na simpozij Barja in varstvo narave, ki ga je Triglavski narodni park organiziral leta 2003 v okviru Life projekta Šotna barja v TNP. Uvodoma je bil predstavljen prispevek Filozofija narave in varstvo narave, ki vsebino uvede z odnosom človeka do vodnih ekosistemov.

Spodbudni so tudi nedavni odzivi naravovarstvene stroke, konkretno Zavoda RS za varstvo narave, ki si je kot uvodno predavanje na letnem srečanju omislila etično predavanje z naslovom Prihodnost narave in odnos človeka do nje.