Okoljska uporniška gibanja

Journal for the Study of Religion, Nature and Culture vabi pisce, ki se ukvarjajo z družbeno ekologijo, k prispevku v posebno številko, ki bo obravnavala okoljska uporniška gibanja. V Sloveniji se sicer zdi, da neposrednih akcij ni bilo, in tudi sicer vlada na področju radikalnih t.i. zelenih gibanj precejšnje mrtvilo. Vseeno bi veljalo razmisliti o dveh zanimivih dejstvih: [1] da so slovenski strokovnjaki bili v preteklosti - že v času socializma - zelo aktivni pri pisanju s področij družbene ekologije, kar dokazuje seznam na naši spletni strani, in [2] da ima morda slovanski svet nekoliko drugačen, izvorno bolj vzhoden pogled na varovanje narave in okolja, in gre pri "uporništvu" za bolj mehke oblike. Vabljeni!
Rok za izvlečke je 15. maj 2014. Izbrani avtorji bodo imeli rok do konca leta. Več na ISEE.

Science 11.4.2014 in okolje na Kitajskem

Marcia McNutt, odgovorna urednica eminentne znanstvene revije Science, se je nedavno srečala s Kitajskim premierom Li Kečjangom (李克強). V uvodniku k reviji 11.4.2014 omenja svoje presenečenje nad odprtostjo predsednika. Poleg znanosti sta veliko govorila predvsem o okoljskih vsebinah. Predsednik je govoril o veliki odgovornosti do narave in okolja in "napovedal vojno" onesnaževanju. Navedel je akcije, ki jih je Kitajska že konkretno izvedla. Več na spletni povezavi: http://www.sciencemagazinedigital.org/sciencemagazine/11_april_2014?pg=11#pg11
Kdor vsaj malo pozna filozofijo kitajske družbe, iz katere delno izhaja tudi politika do okolja, bo razumel, kako pomembno je medsebojno povezovanje znanosti in družbenih usmeritev v tako številčni državi, in predevsem kako se medsebojna kulturno-civilizacijska izmenjava na globalni ravni kaže kot vse bolj pomembna pri ohranjanju narave.
Celoten pogovor je tu: http://www.sciencemag.org/content/suppl/2014/04/03/science.1253962.DC1 in
http://www.sciencemag.org/content/344/6180/164.full.pdf 

Povračila za okoljske in ekosistemske usluge

V San Joséju v Kostariki te dni poteka mednarodna konferenca o povračilu okoljskih uslug tropskega gozda. Gre za pobudo za finančni mehanizem, po katerem bi kmetom in lastnikom zemlje v zameno za varovanje narave in vzdržno upravljanje območij velike biodiverzitete in drugih za človeštvopomembnih  naravnih virov pripadalo ustrezno denarno nadomestilo. Konferenco organizira FAO, več informacij pa je na voljo na spletni strani http://www.fao.org/forestry/84884/fr/

Schelling in antropocen (konec narave)

Nemški filozof Friedrich Schelling je že leta 1804 opozarjal na možnost uničenja narave. Njegova razmišljanja predstavljajo enega od temeljev filozofije narave in okolja zadnjih dveh stoletij. Severnoameriško Schellingovo združenje v sodelovanju z Internationalen Schelling-Gesellschaft iz Freiburga organizira letno konferenco o prihodnosti sveta po uničenju narave. Konferenca bo avgusta v New Yorku, ključni predavatelji pa so kontinentalni evropski filozofi. Več na www.schelling-gesellschaft.de

Pravice prihodnjih generacij (Manchester, september)

Univerza v Manchestru (VB), Center za politično teorijo, med 8. in 10. septembrom 2014 organizira konferenco z naslovom Pravice prihodnjih generacij (Justice for Future Generations), v kateri bodo obravnavali tudi probleme okoljske politike. Do 15. junija poleg drugih vsebin pričakujejo predloge prispevkov, ki na področju medgeneracijske etike obravnavajo klimatske spremembe, izčrpavanje naravnih virov in vzdržnostni razvoj. Več na spletni strani MANCEPT.

Filozofija po naravi (Utrecht, september)

Največja letna konferenca filozofov v Evropi, ki jo koordinira The Society for European Philosophy, bo letos potekala v Utrechtu od 3. od 5. septembra. Vodilna tema je Filozofija po naravi (Philosophy After Nature). K osvetlitvi področja z različnih zornih kotov so posebej vabljeni tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področji kritike, naravoslovja, ekologije, tehnologije in subjektivnosti. Predloge prispevkov za aktivno udeležbo sprejemajo do sredine maja. Več na strani philosophyafternature.org.

Fenomenologija in okolje

Univerza Severne Floride (University of North Florida, U.S.A.) poziva strokovnjake k pripravi interdisciplinarnega zbornika za naslovom Fenomenologija in okolje (Phenomenology and the Environment). Fenomenologija je pri tem mišljena v zelo širokem pomenu besede, saj bi snovalci radi razširili vpliv fenomenologije na bolj interdisciplinarno raven. Štiri vodilne teme zbornika so metafizika, znanost in tehnologija, etika in politika, in estetika. Rok za oddajo predlogov v obsegu do 1000 strani je 2. junij 2014.
Več na spletni strani Bryana Bannona.

ECPR - akademske delavnice o svetovni politiki v Salamanki

Evropski konzorcij za politične raziskave organizira v naslednjih šestih dneh 42. delovno srečanje, na katerem bodo z akademskega stališča obravnavali aktualne zadeve svetovne politike. Tri dalevnice od skupaj 24-tih so posvečene temam s področja naravovarstva in okolja, in sicer 05, z naslovom Etika in ekonomija klimatskih sprememb (Climate Ethics and Climate Economics), 20 pod naslovom Deleži naravnih virov v času klimatskih sprememb: upravljanje pravic, kulture in virov (Sharing Natural Resources in Times of Climate Change: Justice, Culture and Natural Resource Governance) in 21 Vzdržno upravljanje podeželja: priložnosti, izzivi in nasprotja (Sustainable Governance of Rural Areas: Chances, Challenges and Conflict). Nekaj gradiv je že dostopnih na spletni strani ECPR.

Poletna šola Degrowth, Barcelona

L'Institut de Ciència i Tecnologia Ambientals - ICTA iz Barcelone med 4. in 21. julijem 2014 organizira poletno šolo z naslovom Nazadovanje razvoja (Degrowth). Nazadovanje razvoja je ena od pomembnejših vsebin, ki se jih naravovarstvo in okoljevasrstvo loteva v zadnjih letih. Na teoretični ravni to pomeni radikalni obrat miselnosti Zahodne civilizacije, na praktični pa gre za iskanje ustrezne poti, po kateri bi se ta družba iztrgala iz vklenjenosti v imperativ kopičenja kapitala.
Šola bo za izbrano število slušateljev iz sedmih univerz potekala v okviru EU progama Erasmus, organizator pa možnost udeležbe odpirajo tudi omejenemu številu zainteresiranih strokovnjakov. Rok za prijavo je 30. april 2014. Več informacij na straneh ICTA in Research&Degrowth.

Okolje in konferenca ameriških filozofov

ISEE – International Society for Environmental Ethics vabi na dve konferenčni seji, ki bosta potekali v okviru večdnevne vsakoletne konference Ameriškega združenja filozofov v San Diegu, ZDA, od 16. do 20. aprila letos. Teoretične razprave o morali, metafiziki, ekološkem sebstvu, epistemologiji klimatskih sprememb in podobne teme bodo obravnavali 17.4. O pošteni trgovini bo tekla beseda 19.4.
Kjub temu, da se bo konference iz Evrope verjetno udeležilo malo filozofov, je zanimivo opozoriti, da osrednje filozofsko združenje namenja precejšnjo pozornost vsebinam varovanja okolja in trajnostnega razvoja. Na spletni strani so že objavljeni nekateri prispevki oziroma njihovi izvlečki.

Vabilo kanadske revije The Trumpeter

Revija The Trumpeter, ki jo izdaja univerza Athabasca iz osrednje Kanade, je začela izhajati 1984. Njeno osnovno poslanstvo je vezano na vsebine globoke ekologije. Sodi med najstarejše periodične publikacije, ki se ukvarjajo s kakšnim od področij okoljske filozofije. Trideseta obletnica je priložnost za pogled nazaj - kaj se je godilo na področju globoke ekologije, za razmislek o sedanjem stanju - kje smo, in za pogled v prihodnost - kam (naj) se globoka ekologija usmerja.
Uredništvo vabi strokovno javnost z vsega sveta k objavi prispevkov v številki, s katero bodo označili 30 let izdajanja. Naslov jubilejne številke je Kaj se dogaja globoki ekologiji? Preteklost, sedanjost in prihodnost.
(Whatever Happened to Deep Ecology? Past, Present, and Future). Rok za oddajo prispevkov je 31. avgust 2014.
Podrobnosti na spletni strani The Trumpeter.

Lisbona: Čemu moramo varovati biodiverziteto, seminar 3. april 2014

Sociedade de Ética Ambiental iz Lisbone organizira 3. aprila 2014 celodnevni seminar z naslovom Čemu moramo varovati biodiverziteto - Analiza etike naravovarstva. Seminar bo potekal v portugalščini, vendar urnik kaže, da bo razprava tekla o globalnih vsebinah.
Ob tem se moramo predvsem zavedati, da Amazonski pragozd, kot eno največjih naravovarstveno in etično spornih območij z dokaj nejasno politiko do narave in tamkajšnjih domorodnih ljudstev, leži v danes portugalsko govoreči Braziliji.


http://seambiental.org/

Univerza Newcastle - konferenca marca 2015

Univerza Newcastle iz Velike Britanije napoveduje mednarodno konferenco z naslovom Landscape, Wilderness and the Wild - Krajina, neokrnjena narava in divjina, ki bo potekala na njihovi fakulteti za arhitekturo, krajino in prostorsko načrtovanje med 26. in 29. marcem 2015. Nečrtujejo obravnavati naslednje vsebine:
- Neokrnjena narava v mestih
- Renaturacije ali kulturna krajina
- Podobe krajine v prihodnosti
- Neokrnjena narava kot stanje domišljije
- Reciklirana in restavrirana krajina
- Konec okoljevarstva?
Povzetke prispevkov sprejemajo do 1. junija 2014

Več na http://www.ncl.ac.uk/apl/

Seminar Zelene Cerkve v Švici

Ekumenski inštitut Bossey v Švici, ki je del Univerze v Ženevi, s sodelujočimi organizacijami vabi na seminar z naslovom Zelene Cerkve: ekologija, teologija in pravičnost v praksi, ki bo potekal v mednarodnem središču Zveze svetovnih Cerkva v Bosseyu od 23. do 27. junija 2014.
Seminar bo skušal zbrati in pretresti različne pristope in pobude za tesnejše povezovanje področij ekologije, teologije in prava, kar naj bi spodbudilo različne cerkvene ustanove k razvoju etičnega pristopa oziroma izboljšanju določenih praks, ki jih na osnovi svojih tradicij v odnosu do narave že izvajajo. Seminar bo obravnaval tudi sedanje stanje ekoteološke misli v svetu, s posebnim poudarkom na potrebi po razvoju procesa vzajemne kritike med ekologijo in teologijo, s čemer bi prispevali skupnim ciljem prihodnosti sveta.


Rok za prijavo je 31. marec. Več informacij in prijavnica na spletni strani Inštituta
Green Churches: Ecology, Theology and Justice in Practice

Vrhunske avtoritete v podporo naravi

Ameriški mislec Donald Brown, ki se v svojem pisanju osredotoča predvsem na klimatske spremembe, je v spletnem dnevniku opozoril na izjemen pomen za razvoj in uveljavljanje okoljske etične misli, ki ga imajo lahko ustanove, ki v svetu predstavljajo avtoritete. Ameriška Akademija znanosti (US National Academy of Sciences) in Britansko kraljevo znanstveno združenje (Royal Society of Sciences), kjer se združuje cvet znanja angleškogovorečih strokovnjakov, sta namreč izdali poročilo Klimatske spremembe - Dejstva in vzroki (Climate Change - Evidence & Causes). V poročilu sicer beseda etika ni konkretno uporabljena, se pa vsebina ves čas vrti okrog odgovornosti človeka za nastale razmere. Brown poudarja prav to, da za etiko ni vedno najbolj pomembno izrecno govoriti o njej.
Ustanove, ki jim družba priznava javno avtoriteto, bi se mroale še bolj, predvsem pa bolj globoko odzivati na stanje odnosa med človekom in naravo.

Dan neokrnjene narave

Generalna skupščina Združenih narodov je na 68. seji, 20. decembra 2013, določila 3. marec za dan neokrnjene narave.* Na ta dan je bila leta 1963 sprejeta konvencija CITES - Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora). Sporazum je znan tudi kot Washingtonska konvencija. Veljati je začel leta 1975.


Upajmo, da bodo počasi vsi dnevi v letu šteti kot dnevi za naravo in v njej bivajočega človeka.

* možni so tudi drugi prevodi, na primer "dan divje narave," ali "dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst." Uporabili smo najbolj smiseln in najširši možni pomen, ki ga angleška različica predstavlja, in ki je hkrati kratek in jasno razumljiv govorcu ali govorki slovenskega jezika.

Poziv Les Ateliers de l’éthique

Živalska etika je veja moralne filozofije, ki proučuje moralno odgovornost človeka do posameznih osebkov drugih živalskih vrst. Ideje o vključitvi nekaterih živalskih vrst v moralno in pravno obravnavo porajajo pomembna vprašanja moralnih kriterijev in norm.
Kanadska dvojezična revija Les Ateliers de l’éthique/ The Ethics Forum, ki je v celoti dostopna na spletu, poziva pisce, ki se ukvarjajo s to tematiko, k predlogom člankov za naslednjo tematsko številko, v kateri bo bodo obravnavane vsebine s področja živalske etike. Rok za izvlečke je 15. marec. Uredništvo bo pisce povabilo k oddaji celotnega gradiva v roku enega meseca. Končni rok za oddajo je 15. junij 2014. Več informacij na spletni strani Centra za raziskave v etiki Univerze v Montrealu.

Vatikan pripravlja okrožnico o naravi in okolju

Direktor Vatikanskega Tiskovnega urada, pater Federico Lombardi, DJ, je v petek potrdil, da je papež Frančišek začel pripravljati okvir besedila o skrbi za naravo in okolje, ki bi lahko bila objavljena kot papeška okrožnica. Pater Lombardi je povedal, da je projekt na začetni stopnji in trenutno še ni mogoče napovedati časa morebitne objave. (http://www.news.va 2014-01-24).

Poziv h konceptualnim razpravam o klimatskih spremembah

Mednarodna revija Philosophy and Public Policy Quarterly poziva pisce k razpravi o konceptualnih vprašanjih pogajanj o klimatskih spremembah, ki so jih obravnavali na konferenci članic Združenih narodov o klimatskih spremembah v Varšavi, novembra 2013 (COP 19).
Zaključki konference spodbujajo mnoga filozofska in etična vprašanja, na primer o enakopravnosti in pravičnosti trgovanja z emisijami ali o dolžnostih in pravicah bogatih in revnih držav. Razprave in odgovori na konceptualna vprašanja, ki temeljijo na sedanjem stanju in usmeritvah bodo predvsem pomembne za etično kar je le mogoče usklajeno prihodnost.
Rok za prijavo je kratek, 31. januar 2014.

Osrediščiti naravo in ozavestiti naravovarstvo

Revija Zvon, najstarejša slovenska revija za kulturo in družbo, je v zadnji številki leta 2013 na strani 22 objavila prispevek z naslovom Orediščiti naravo in ozavestiti naravovarstvo. Avtor v prvem delu analizira stanje naravovarstva v Sloveniji in ugotavlja, da se pojavljajo tri smeri: naravoslovna, filozofsko-etična in upravna. Vsaka uporablja svoje metode in pristope, med seboj pa le redko delujejo skladno. Poduarja, da razsmernost ljudi, ki se ukvarjajo z naravo in njenim varstvom, ne more peljati do cilja, da bi naravo vključno s človekom ustrezno osrediščili in s tem varovali. Rešitev vidi le v celoviteem pristopu.
http://www.mohorjeva.org/images/upload/2014/3430_ZVON6_2013_ekran.pdf