Klavnice: Odločitev, ali želite to videti, je vaša

Na medijskem portalu 24ur so danes objavili zanimivo oddajo, ki obravnava nasprotje med teoretično etiko in dejanskim življenjem. Znano je namreč, da imajo le redki, ki (ko) jedo meso s krožnika, kakršnekoli pomisleke glede živali. Ko pa konkretno vidijo, da je treba živali za našo prehrano ubiti, se etični pomisleki takoj pojavijo in močno prevladajo. Etika se ponovno izgubi ob lepo zapakiranih in kar se da majhnih in komaj opazno živalskih delih na trgovinskih policah, še bolj pa ob okusno pripravljeni mesni hrani, ki jo večina ljudi redno uživa.
Posnetki klanja so nazorni, vendar v naši kulturi povsem življenjski. Zdi se, da avtorji zelo korektno želijo izpostaviti notranja etična nasprotja v človeku, in ne toliko (sicer pravno neoporečne, a) vsaj na pogled neprijetne posnetke poti naše hrane, na osnovi katerih so utemeljene nekatere veje etike narave.
Oddaja ima po zgolj 6 urah že nad 800 kometarjev, ki lepo kažejo na dvopolnost pogledov na tematiko, ki pa se večinoma omejuje na vprašanje, ali naj jemo meso ali ne. Mnogi pa se skupaj z enim od sogovornikom strinjajo, da za takšne postopke enostavno ne bi smeli vedeti. "To je zgolj prispevek, ki pokaže resnico," sta navedla avtorja.

Zdravnik o odnosu med človekom in živaljo

Alojz Ihan, priznani slovenski zdravnik in pisatelj, je danes na svojem spletnem dnevniku objavil zanimivo razmišljanje o odnosu med krokarjem in človekom, oziroma bolje rečeno o odnosu med mano in mojo podobo o živali (in sočloveku). Vabljeni k branju in osebni etični refleksiji. KROKAR.

Papež Afričanom o naravi

"Huda okoljska kriza, s katero se sooča naš svet, zahteva poglobljen občutek za odnos med človekom in naravo. Lepoto narave in njeno celovitost smo dolžni posredovati prihodnjim generacijam. Dolžni smo udejanjati pravično skrb za darove, ki smo jih prejeli. Te vrednote so globoko zasidrane v dušo afriškega človeka." Celoten govor v angleškem jeziku na www.news.va.

Revija Science o klimi

"Kadar gre za etična vprašanja, mora znanost okrepljeno upoštevati družbene razmere." Ena osrednjih naravoslovnih revij, Science, v zadnji številki prinaša obsežne prispevke na temo globalnih klimatskih sprememb. Večina člankov prinaša analitsko-ekološke in tehnološke vidike problemov. Za naravoslovno revijo pa je dokaj neobičajno razmišljanje skupine znanstvenikov iz severnoameriških univerz ppd vodstvom Nicole Klenk, ki so se lotili dejstva zanemarjanja tradicionalnih lokalnih znanj s strani znanstvenikov. Namreč, znanost in za njo politika, vključno z Mednarodnim panelom za Klimatske spremembe (IPPC), o dejanskem in dejavnem, ali celo organiziranem sodelovanju lokalnih deležnikov očitno zgolj "besedičijo". Stakeholders in climate science: beyond lip service? Konkretno izvedbo uporabe lokalnih znanj prikazujejo nekateri članki v nadaljevanju tiskane različice revije, npr. o utrjevanju morske obal ali ekosistemskih storitvah.

Olajšano branje

Na uredništvu smo nekoliko spremenili obliko vstopne strani. Novice so zdaj lažje berljive. Splošni opis projekta pa se je preselil na drugo mesto.

Laudato si' med katoliškimi teologi

Katoliški inštitut in Teološka fakulteta v Ljubljani sta organizirala okroglo mizo z naslovom Aktualnost papeževe okrožnice Laudato si. Sodelovali so priznani univerzitetni učitelji Lučka Kajfež Bogataj, Anton Stres, Janez Pirnat, Edvard Kovač in Mitja Steinbacher, ki so papeževo okrožnico osvetlili vsak s svojega zornega kota. Več v kratkem poročilu na spletnih straneh inštituta..

Konferenci o klimatski etiki marca 2016

Od 2. do 4. marca 2016 se bo simultano in z videopovezavo odvijala konferenca z naslovom Climate Ethics and Economics Workshop. V ZDA bo potekala na Duke Univerzi v Durchamu NC, v Evropi pa v Frankfurtu, na Goethe Univerzi. Rok za oddajo predlogov za kratke referate je 1. december. Več informacij na Duke ali Goethe.

Revija Ethics in progress vabi na temo okoljske etike

Mednarodna revija Ethics in progress, ki izhaja na Poljskem, vabi strokovno in humanistično javnost k objavi prispevkov v številki posvečeni okoljski etiki. Uredila jo bo Dominika Dzwonkowska, ki ji lahko v diskusijo pošljete tudi osnutke morebitnih člankov. Več o reviji in povezave na dosedanje vsebine so na voljo na ethicsinprogress.org. Rok za oddajo prispevkov je 30. december 2015.

Klic v sili - National geographic

Novembrska številka slovenske izdaje mednarodne revije National geographic prinaša predstavitve nekaterih najbolj perečih problemov, s katerimi se človek srečuje zaradi klimatskih sprememb. Članki o energiji, višini morska gladine, energiji in tehnoloških metodah res ne govorijo neposredno o poglobljenih etičnih vprašanjih, je pa iz vsebine mogoče razbrati nemoč tehnologije in drugih dosedaj uporabljenih pristopov k reševanju pereče problematike.

Revija Monist 2017 - o naravnih zakonih

Priznana filozofska revija The Monist je objavila temo julijske številke za leto 2017, ki bo prinesla najnovejša razmišljanja o naravnih zakonih, predvsem v luči Kantove filozofije. Rok za prispevke je julij 2016. Več na spletni strani MONIST

Budimpešta - Dehumanizacija

Srednjeevropska univerza v Budimpešti organizira med 6. in 9. aprilom 2016 konferenco z naslovom Dehumanization: New approaches to understanding the politics of human nature. Med načrtovanimi vsebinami najdemo tudi filozofijo znanosti, zlasti biologije, aplikativno in normativno etiko, estetiko ipd., v kar je mogoče umestiti vsebine odnosa človeka do narave. Več je na voljo TU, čisto spodaj.

Filozofske ekologije v Chicagu

DePaul Univerza v Chicagu organizira 12. in 13. februarja 2016 konferenco z naslovom Philosophical Ecologies, Considerations of the Animal, the Vegetal, and the Environmental. Osrednja tema je fenomen rastlinskega, živalskega in človeškega življenja, možne pa so tudi sorodne vsebine. Rok za oddajo prispevkov je 1. december. Več na CFP 2016 Conference.

Leeds - človekova živalska narava

Univeza v Leedsu v Veliki Britaniji organizira prihodnje leto julija simpozij Persons as Animals. Tema, ki je na meji med biologijo in filozofijo lastnosti človeka, išče vsebine, kjer se podobni vzorci človekovega obnašanja pojavljajo tudi pri sorodnih živalih, oziroma obratno, kjer smo ljudje v bistvu podedovali lastnosti, ki se že pojavljajo v svetu drugih živali. Predvsem gre seveda za percepcijo sveta, razvoj uma in podobno.
Rok za povzetke je 6. november, več informacij pa na spletu Filozofske fakultete omenjene britanske univerze.

Agenda 2030 Združenih narodov

Vrh Združenih narodov potrdil Agendo 2030, dokument s smernicami za vzdržni razvoj človeštva v naslednjih 15-tih letih. Voditelji držav, zbrani na zasedanju 25. septembra, so bili soglasni glede vseh 17-tih ciljev in 169-tih podciljev. Nobenega dvoma ni, da gre za dokument, ki korenini v etiki odnosa človeka do narave in etiki medčloveških odnosov. Je pa zanimivo, da je beseda etika omenjena le enkrat.

Matjaž Kuntner: Kar delamo planetu, je neodgovorno

Na spletni strani RTV Slovenija je evolucijski biolog in poznavalec del Charlesa Darwina pravkar odgovarjal na pereča vprašanja izumiranja vrst. Z moderatorjem oddaje sta se (nekje okrog 17. minute) dotaknila tudi moralnih in etičnih vprašanj, predvsem problemov človekovih nepravih dejavnosti proti naravi in prenaseljenosti planeta. Celotna oddaja je na voljo za poslušanje, povzetki ključnih vsebin pa za branje. Vabljeni.

Slovenski prevod Laudato si'

 

V četrtek, 17.9. je bila v Ljubljani predstavljen slovenski prevod težko pričakovane okrožnice papeža Frančiška, ki govori o okoljskih problemih, naravi, predvsem pa človekovem sedanjem in prihodnjem odnosu do nje. Več na www.družina.si. Predlagamo, da si besedilo berete na glas, saj boste tako našli mnoge poudarke, ki so vam blizu ne glede na življenjske nazore.

Laudato Si' v slovenščini

Pri katoliški založbi Družina je ta teden izšel prevod okrožnice papeža Frančiška Laudato Si' o skrbi za naš skupni dom. Predstavitev bo v četrtek, 17. septembra ob 12. uri v prostorih založbe na Krekovem trgu v Ljubljani. Več na straneh Družine.

Molitvena ura za stvarstvo v Vatikanu

Danes ob 17 uri je v baziliki sv. Petra v Vatikanu potekalo besedno bogoslužje, s katerim je vrh rismkokatoliške Cerkve prvič obeležil Svetovni dan skrbnejšega odnosa do stvarstva. Dogodek izhaja iz zadnje papeževe okrožnice Laudato Si' - o skrbi za naš skupni dom, in sovpada z dnevom molitve za zemljo, ki ga že 25 let obhajajo pravoslavni kristjani ter začetkom meseca molitve za stvarstvo, ki ga spodbuja Svetovni svet cerkva. Priložnostna knjižica je na voljo na spletni strani vatican.va., video posnetek pa na CTV.
Pripravili smo tudi Slovenski prevod knjižice.

Islamska deklaracija o klimatskih spremembah

Islamski strokovnjaki in verski voditelji iz dvajsetih držav so se 17. in 18. avgusta zbrali v Istanbulu in s posebno deklaracijo pozvali občestvo 1,6 milijarde muslimanov, naj se začnejo bolj aktivno udejstvovati pri omejevanju vplivov na globalne klimatske spremembe. Vlade so pozvali na postopno ukinitev uporabe fosilnih goriv  do leta 2050. Posebej so izpostavili, da gre pri teh človekovih dejavnostih za spremembe, ki temeljijo na islamskem verskem nauku in tradiciji, iz katerih izhajajo tudi dolžnosti.

Anton Mlinar: Okoljska etika in trajnostni razvoj

Na knjižne police je prišlo celovito delo Antona Mlinara z naslovom Okoljska etika in trajnostni razvoj. Gre za sistematično zasnovano in pregledno urejen učbenik osnov okoljske etike, ki poleg zgodovinskega in družbenokritičnega pogleda podaja tudi poglobljeno refleksijo človekovega notranjega odnosa do narave, pravztaprav kar zrcalo temeljev človekove bivanjskosti v življenjskem okolju. Avtor je na inovativen in svež način sledil trendu povezovanja  različnih (pod)civilizacij in v besedi združil tradicionalno filozofsko etično osnovo kontinentalnih mislecev in izrazito aplikativno usmerjen (skorajda) pragmatizem ameriških okoljskih etikov. Nekaj več o knjigi v Pogledih.