Omladič o "okoljski" etiki v Delu

Pri časopisni hiši Delo že nekaj časa vsak četrtek - pohvalno - objavljajo prispevke različnih slovenskih aktivistov in strokovnjakov s t.i. "eko" področja. Tokrat filozof Luka Omladič razpravlja o problemu odnosa med revnimi in bogatimi, oziroma lepše rečeno med ekonomsko močnejšimi in ekonomsko šibkejšimi. Predstavi izstopajoč primer iz ZDA.

Nadaljuje s slovensko brezkonceptualno in stalno obračajočo se okoljsko politiko, ki se v zadnjem obdobju trudi za odstranjevanje administrativnih ovir. To konkretno pomeni, da ji za naravo ni posebej mar, za človeka, ki ga tare - kdo drug kot taista oblast - pa seveda ja. A vseeno se postavlja vprašanje, če ne gre v slovenski politiki dejansko zato, da sama sebe razbremeni pred trenutnim pritiskom posameznih nasilnežev, ki pa so enako nasilni tako nad naravo kot nad državo, še najbolj pa verjetno prav nad ljudmi, konkretnimi prebivalci v območjih šibkejše ekonomije, kar avtor tudi sam ugotavlja, le na nekoliko drugačen način.

Vsebine, ki jih avtor obravnava pravzaprav niti niso okoljska etika, ampak običajna, humana etika. Gre namreč za odnos med ljudmi. Pot do etike, v kateri nam bo res mar za naravo, vključujoč človeka, in ne (prikrito ali odkrito) za zeleno pobarvanega človeka, je še zelo dolga..

Vabljeni k branju.

Okoljska etika v Višegrajskih državah - konferenca

Filozofi Višegrajske skupine držav Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, organizirajo 31.9. in 1.10. mednarodno konferenco z naslovom Environmental ethics in V4 countries, ki bo v Banski Bistricy.
Poudarki vsebine so trije: 1. pravice živali in etika, 2. narava in kultura - okoljska etika v odnosu do znanosti, 3. vrednote okoljske etike. Izvlečke za aktivno udeležbo je treba oddati do 15. septembra. Več informacij na.spletni strani Katoliške univerze v Lublinu in na FB.

Živalska etika v Bangladešu - poziv za članke

Uredništvo revije  The Bangladesh Journal of Bioethics poziva strokovno javnost in aktiviste k pripravi prispevkov za posebno številko revije, ki bo namenjena etiki odnosa do živali. Objavljena bo ob koncu leta 2016. Dobrodošli so članki, ki obravnavajo kakršnekoli vidike odnos človek-žival, v katerih je vključena etična dimenzija. Rok za oddajo je 15. oktober. Podrobnosti na strani Reinerja Eberta.

Pariški podnebni sporazum

Pariški podnebni sporazum ima seveda v prvi vrsti politični pomen. Lahko se tudi zgodi, da bodo posamezne države izrabljale za gospodarsko ali politično prevlado nad drugimi. Vsekakor pa predstavlja tudi nekakšno vest sveta. Namreč, že govorjenje o njem pomeni, da ljudje morajo razmišljati, da se morajo vsja zamisliti nad problemi, ki jih povzročamo.
Kot vsaka velika reč, se tudi ta sporazum dogaja počasi, in je zelo odvisen od notranjepolitične organizacije članic. Dejstvo, da sta ga pravkar ratificirali ZDA in Kitajska, organizacijsko pomeni, da gre za zelo velik odstotek ratifikacije (skoraj 40% do 55 dogovorjeno potrebnih), za mnoge države pa morda razlog za pospešitev notranjih političnih procesov - tudi za EU in njene članice.
Politika je na nek način tudi družbena etika.
Besedila sporazuma (je morda že kje v slovenščini?)
FCCC
Ratifikacije

1. september - molitev za stvarstvo

Papež Frančišek je pri nagovoru včerajšnjo nedeljo zbrane vernike opozoril na pomemben prihajajoč dogodek, ki "bo v četrtek, 1. septembra, ko bomo skupaj s pravoslavnimi brati in drugimi Cerkvami obeležili Svetovni dan molitve za  skrbnejši odnos do stvarstva." Dogodek je označil kot "priložnost v prizadevanju za skupno obveznost varovanja in spoštovanja življenja, okolja in narave." Dogodku se pridružujejo tudi mnoge zveze evangeličanskanskih Cerkva z vsega sveta.

V živo ga bo mogoče spremljati v prenosu iz Vatikanske bazilike sv. Petra v četrtek ob 17.00.

Lanskoletni program molitve je preveden v slovenščino.

Filozofija narave Jožeta Hlebša

Jože Hlebš je med slovenskimi znanstveniki in humanisti morda najbolj kompetenten pri poseganju na prekrivajoča se področja med naravoslovjem in filozofijo. Sem je obširno posegal v svojih knjigah Izvor človeka (1994), Znanost in Bog (2000) in  2001-ega s Kozmos, evolucija, življenje. Letos smo v slovenskem jeziku dobili njegov celovit prikaz občutljive snovi z naslovom Filozofija narave. 

Knjiga je na voljo pri Mohorjevi.

Od človekovih pravic v napake (New Scientist)

Sociolog s kalifornijske univerze v San Diegu John H. Evan je po svoji knjigi What is a Human? v reviji New Scientist objavil povzetek svojih ugotovitev. Članek ima v tiskani obliki revije pomenljiv naslov in nanj usmerja tudi uvodnik revije: When human rights become wrongs (Ko človekove pravice postanejo napake). Iz ankete 3500 odralih po ZDA ugotavlja, da mehanicistično biološko gledanje na človeka vodi do obravnave ljudi kot golih objektov. Ostro se izrazi proti naukom, ki jih v zadnjih desetletjih uveljavlja popularni britanski biolog Richard Dawkins. Kot alternativo postavlja neversko usmerjeno duhovnost, kakršna naj bi se uveljavljala v Evropi.

Luka Omladič o ograjah

Morda eden prvih člankov v slovenskem dnevnem časopisju, ki se na nepopulistični način posveča etiki narave in okolja. Pravzaprav bolj narave, in to slovenske. Vabljeni k branju!

http://www.delo.si/novice/okolje/okoljska-etika-za-ogrado.html

www.ipsp.org

Nedavno se je v svetu poleg vsem znanega IPCC pojavil še IPSP. Gre za dva panela (torej široki mrežni organizaciji z relativno rahlo strukturo in nedoločeno odgovornostjo), v katerih so zbrani dejansko najbolj vneti in večinoma res tudi trenutno najboljši svetovni strokovnjaki in misleci. Vemo, da je prvi vladni in usmerjen pretežno v ekonomijo klimatskih sprememb. Drugi pa je nakaj dokaj novega, namreč pri tem akademskem združenju gre za družboslovno-humanistični poudarek: Internationa Panel fo Social Progress. Zdi se, da njihova ključna vodila izhajajo iz ugotovitve, ki jo formulirajo takoe: "Modern science and technology have been nurtured by a fervent belief that they lead to social progress." Torej: "Sedanja znanost in tehnologija sta vzgojeni v gorečo vero, da vodita v družbeni razvoj." Gre torej za zelo heretično misel, ki nekako zanika smisel naravoslovnih znanosti in tehnologije.
Zanimivo pri tem je, da so odličen povzetek idej IPSP objavili v prestižni naravoslovni reviji Nature.
Bolj nerazumljiva pa je geografska distribucija sodelujočih. Opaziti je namreč silen deficit Slovanov, Osrednje in Severne Afrike ter Južne Amerike.

Skrbnik v Vatikanu spodbuja

@Pontifex

Seminar Layered Landscapes, Ethics & Wildness na Nizozemskem

Univerza Nijmegen pripravlja zanimiv dvodnevni seminar z naslovom Layered Landscapes, Ethics & Wildness, torej Časovno večplastna krajina, etika in pristna narava, kjer bodo obravnavali predvsem filozofske in etične vidike (umetne) renaturacije krajine, ki je bila v preteklosti že močno pod vplivom človeka. Seminar bo potekal od 17. do 18. junija 2016. Več na spletni strani projekta readinglandscapes.

Predavanje Omladiča v Mariboru

Luka Omladič je na III. gimnaziji v Mariboru januarja predaval na temo podnebne spremembe in okoljska etika. Vsebina se nanaša na praktične vidike odnosa človeka do okolja, aktualne probleme in kritično obravnavo različnih pristopov reševanja, ki so danes najbolj pogosti: od ekonomskih in političnih do tehnoloških. Posnetek predavanjaje je na voljo širši javnosti na povezavi: zofijini.net.

Besedilo Laudato si' v celoti dostopno

Slovensko besedilo papeževe okrožnice Laudato si', ki jo je sicer v knjižni obliki  izdala založba Družina, je zdaj v dostopno na spletni strani Radia Vatikan. Gre za eno od delovnih različic uradnega slovenskega prevoda. Poleg pisne oblike so na voljo tudi zvočni posnetki.

Posamezna poglavja so v govorni obliki pripravili tudi sodelavci Radia Ognjišče. Vsak ponedeljek ob 14.30 okrožnico berejo po delih.

Latvijski prevod Laudato si'

Papeževo okrožnico, ki govori o človekovem odnosu in potrebni skrbi za naravo in okolje, so prevedli že v mnoge jezike. Ta teden so jo predstavili v Rigi, v Latviji. Uvodni nagovor je imel drugi človek Katoliške cerkve, vatikanski državni tajnik (predsednik vlade) kardinal Parolin. Doslej se je z okrožnico ukvarjal predvsem predsednik (minister) komisije za pravičnost in mir, kardinal Turkson, zato je sporočilo na stopnjo višjem nivoju še toliko bolj pomenljivo. Parolinov govor je dostopen na vatikanski spletni strani. www.news.va.

Lučka Bogataj v Večeru:

"Prepričana sem, da se politiki ne zavedajo, za kako velike spremembe s svojim podpisom jamčijo. In to na dan Zemlje! Ki pa v resnici že dolgo ni dan, ko bi reševali planet - v resnici rešujemo le človeško vrsto na njem!"

Krožna ekonomija v Nature

Ena vodilnih svetovnih naravoslovnih revij v zadnji številki (24.3.2016) prinaša prispevke s področja sistemske ekonomije. Uvodni članek v tematski del številke z naslovom Krožna ekonomija (Circular economy) povzema dosedanja prizadevanja in napoveduje boljši odnos človeka do naravnih dobrin in materialov, kar bo prispevalo k prihranku energije in ustvarjalo delovna mesta na lokalni ravni.
Dosedanji ekonomski modeli so temeljili na linearni poti snovi in energije. Na eni strani naravni viri, na drugi strani odpadki. Po novem modelu materiale iz narave vzamemo samo enkrat, potem pa ti krožijo. Sistemske spremembe naj bi temeljile predvsem na družbenih spremembah. Če se danes lastnik odloča, ali bo odslužen predmet zavrgel ali recikliral, naj bi odslej bilo to urejeno na družbeni ravni. Presegli naj bi linearni sistem ekonomije v smislu večje-boljše-hitrejše-vranejše, po katerem je pomembna masovna proizvodnja in kupcu privlačni a nekakovostni izdelki. V krožni ekonomiji gre za drugačen tip akumulacije energije in snovi, ki ga pisec primerja z jezerom. Več na NATURE.

Meja med etikami na Delu in na RTV

Čeprav 14. marec ni kakšen poseben dan za okolje ali naravo, smo v dnevnih medijih kar z dvema primeroma bili opozorjeni, da se v povezavi z naravo dogajajo zastrašujoče stvari. Delo poroča o preseganju lastnih obljub samim sebi gleda 2° praga globalnega segrevanja (na severni polobli), RTV Slovenija pa opozarja na socialne posledice na križišču okoljskih sprememb in avtoritarnosti evropske birokracije.

Delo: Dosegli zastrašujoč mejnik 
RTV: Eko migranti
Kljub antropocentričnim gledanjem se obe sporočili dejansko gibljeta na mejnem področju med etiko narave in humano etiko ter iščeta vzporednice, ki verjetno vodijo k zavesti, da gre pri etiki za notranjo držo subjekta in ne za objekt etike

Ženske in okolje v Nigeriji

Septembra letos se obeta zanimiv kolokvij v nigerijskem mestu Calabar. Tamkajšnja univerza skupaj s partnerji med 21. in 23. septembrom organizira srečanje, kjer je glavna tema Marginalizacija v afriški filozofiji, ženska in okolje (Marginalisation in African Philosophy: Women and the Environment). Seznam govorcev kaže, da bo vsebina interdisciplinarna, zelo konkretna in praktično filozofska; torej drugačna od akademskih okoljskih razprav, ki prevladujejo v ZDA in Evropi. Več na www.unical.ng.

Bestiarium v Veroni septembra

Univerza v Veroni med 28. in 30. septembrom 2016 organizira mednarodni kolokvij za mlade raziskovalce z naslovom "Bestiarium. Human and Animal Representations". Teme se navezujejo na odnos med človekom in živalmi, predvsem višjimi. Zanj vemo, da se je v zadnjih desetletjih predvsem na etičnem področju zalo spremenil. Vzporedne teme so povezanostjo telesnosti, družbenost pri živalih in ljudeh, komunikacija, simbolizem, kultura ipd. Predloge za prispevke je treba oddati do sredine aprila. Več na bestiariumconvegno

Nature o skrbi za prihodnost - ? o etiki

Tudi revija Nature magazine v zadnji številki 25. februarja na naslovnici obeta vsebine, povezane z odnosom človeka do narave (Future generations). Le mlada Céline Kermisch nekoliko omenja povezanost okolja z mladimi in prihodnostjo. V nasportju z zadnjim Science, torej praktično nič o etiki narave. Zgolj tehnicizem.