Filozofija narave po Jožetu Hlebšu

Morda vas bo zanimalo, kako urednik portala NOEMIS razmišlja o Hlebšovi Filozofiji narave:
Filozofija narave po Jožetu Hlebšu 

Varstvo narave 29

Revija Varstvo narave je osrednji strokovni in znanstveni medij na področju naravovarstva v Sloveniji. S presledki izhaja že od leta 1962. 

V zadnji številki, ki je izšla te dni, lahko sledimo široki paleti vsebin, ki so vse zelo naravovarstvene: od povsem tehničnih zadev odstranjevanja invazivk, terenskih komunikacijskih dejavnosti, upravnih zadev do sociološko-politološke razprave o ekosocializmu. Urednik portala noemis je prispeval članek Laudato si’ na presečišcu vere, znanosti in etike – naravovarstveno ozadje in izzivi papeževe okrožnice. Celotna številka 29 je dostopna na spletni strani ZRSVN, prejšnje številke pa v digitalni knjižnici DLIB.

Rolstonova nagrada za mlade filozofe (razpis)

Madnarodno zduženje za okoljsko in naravovarstveo etiko (International Society for Environmental Ethics - ISEE) in Center za okoljsko filozofijo (CEP) pozivata mlade filozofe (do 5 let po doktoratu) h kandidaturi za vsakoletno nagrado mladim humanistom, ki so jo poimenovali po pionirju ameriške naravovarstvene filozofije, profesorju Holmesu Rolstonu III.
Prispevke bo ocenjevala posebna komisija za Rolstonove nagrade, zmagovalcu pa poleg denarne nagrade prinese objavo v prestižni reviji Environmental Ethics. Rok za oddajo je 15. april 2017. Več na ISEE.

Glede na to, da Holmes Rolston sem dobro pozna aktivnosti našega društva in naše sekcije NOEMIS, smo sklenili, da bomo morebitnemu uspehu slovenskega filozofa k nagradi prispevali dodatnih 100€.

Aquacentrik Marko Radmilovič

Redni komentator časopisa Delo Marko Radmilovič se je tokrat razpisal o vodi oziroma pravkar potekajočem vpisu vode v slovensko ustavo. Komentar se zdi nekoliko ciničen, a le na prvi pogled. Namreč, na podlagi dejstev razkriva, kaj bo pravzaprav med vrsticami pisalo v naši ustavi. In kakor si širše razgledani naravovarstveniki gotovo zamišljajo celovito varstvo narave kot take, torej ne le nominalističnega naštevanja in prekladanja ogroženih vrst, ekosistemov, zraka, zemlje, vode ... (kakršno žal opažamo pri večiniokoljskih in naravovarstvenih uradnikov), je predvsem pohvalno, da pogled na naravne danosti v smislu intrinzične vrednosti v javnosti vse pogosteje srečujemo pri ljudeh, ki so formalno daleč od naravovarstva. Delo, 22.11.: Ustavna pravica vode.

Štirje pozivi k pisanju za (mlade) raziskovalce

Convergence and Divergence between Animal & Environmental Ethics 
- Razhajanja in zbliževanja med etiko okolja in etiko živali - Montreal, 17. do 19. maj 2017 (rok 15. fabruar)

The Ethics of Fur
- Etika krzna - Oxford, 23. do 27. julij 2017 (ok je 1. januar)

Strongly Sustainable Societies- Organising Human Activities on a Hot and Full Earth -
Nepopustljivo vzdržne družbe - Organizacija človekovih dejavnosti na vroči in prenaseljeni Zemlji. (Poglavje v knjigi - Sustainability Research Institute Leeds, UK). Rok je 30. januar.

Environmental Ethics and Structural Oppression
- okoljska/naravovarstvena etika in strukturni pritiski. Konferenca v Memphisu, ZDA, 24. in 25 marca 2017. Rok za prispevke je 31. december.

Mihael Toman o vodi v ustavi

Prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete je v Večeru objavil biocentrično gledanje na vodo kot vir življenja vsem bitjem. Razkril je nekaj podrobnosti in kar razkrinkal leporečja, ki smo jim (bili) priča ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo.Čeprav so slovenski dosežek zaznali v več zahodnih državah kot posebnost, je dejansko vprašanje, koliko ni formalistična politika mimo etikov in mimo naravoslovcev zgolj zapisala to, kar že brez zapisanega drži. Doslej je bilo etiko kršiti neetično in odgovornost vsakega od nas. Odslej bo o kršenju ustave glede vode lahko stekel postopek na sodiščih do ustavnega sodišča, o rezultatu bodo torej odločali vsakokratni sodniki, odgovornost posameznikov in družb pa bo lahko kljub morebitnim grobim kršitvam proti pravici do vode lahko mirno čakala na odločbo.

Svetovni dan filozofije

UNESCO je leta 2005 proglasil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije. Namen dneva je spodbujati sodelovanje med ljudmi z namenom graditve vsevključujoče družbe, strpnosti in miru. Poseben poudarek za letošnje leto je poglabljanje v filozofsko refleksijo, dialog in poučevanje filozofije. Danes in v prihodnjih dneh se bodo na te teme v Parizu odvijali različni dogodki. Med drugim bodo razpravljali o filozofski praksi in praktični filozofiji, o dejanski strpnosti med ljudmi, o otrocih in filozofiji; med 18. in 19. novembrom bo tudi t.i. noč filozofije.
Na Slovenskem je letošnja osrednja tema dneva strah - tudi pred t.i. naravnimi katastrofami in gensko spremenjenih organizmih. Odvilo se bo več dogodkov, o katerih lahko nekaj več preberete na strani danfilozofije.net.

Science (28.10.) z več članki o podnebju

Ena osrednjih znanstvenih revij v angleškem jeziku, Science, v prejšnji številki prinaša več člankov o podnebnih spremembah. Uvodnik na kratko povzame namene prihajajoče konference COP v Marakešu. Obširni prispevek govori o razkrivanju pomanjkljivosti modeliranja in nevarnostih, ki iz tega lahko sledijo za neznanstveno obravnavo okoljskih problemov. Konkretni kazalci se kažejo glede vpliva kemikalij v klimatskih napravah, o katerih bo verjetno v prihodnje še govora. O četrti dimenziji vegetacije se poučimo o preteklosti in trendih sprememb, ki so lahko tudi napovedovalci trendov v prihodnje. Relevantnost klimatskih znanosti je večkrat pod vprašajem - po Pariški konferenci lani bo potrebno posikati bolj relevantna merila. O problemih kitasjkih mest je le krajši povzetek. Seveda ne manjka člankov o posameznih vrstah živih bitij, kjer na dinamiko vplivajo podnebne spremembe.

Glede etike ni veliko govora, razen v oceni sicer zelo zanimive knjige The Well-Tempered City - What Modern Science, Ancient Civilizations, and Human Nature Teach Us About the Future of Urban Life, ki jo je napisal Jonathan F. P. Rose (priporočamo v branje). Avtor knjižne ocene se sprva nekoliko zmrduje nad "špekulativnostjo" poglavij o altruizmu, sreči in duhovnosti, ki jih avtor obravnava enakovredno in sitntetsko z empiričnimi ugotovitvami naravoslovja. A vseeno se ocenjevalec na koncu nekako skozi citate avtorja nagiba k mnenju, da so duhovni občutek za prostor, sočutje,  skupinski altruizem in širši občutek za namen del človeka in človeške civilizacije.

Omladič v Delu

Vrline, tudi v odnosu do okolja in narave, se je na srečo mogoče učiti. Odprtost prostora, ki smo je v Sloveniji še deležni, obenem to učenje omogoča, kot je njena ohranitev odvisna od tega, da okoljsko vrlino osvojimo in ponotranjimo. (Luka Omladič)

Res novae - št.1

 

Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem Inštitutu je izdal prvo številko nove znanstvene revije Res novae z vsebinami, ki so povezane z nedavno papeževo okrožnico Laudato si'.

Simon Malmenvall: Enciklika laudato si': kriza zahodnega individualizma v kontekstu politične antropologije in odprtosti katoliškega družbenega nauka

Andrej Fink: Laudato si' – mednarodnopolitični in pravni vidiki

Jurij Dobravec: Laudato si' na poti v katoliški princip eko-dia-loga na poti v katoliški princip eko-dia-loga

Jan Dominik Bogataj: Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije Okrožnice laudato si'

Mitja Steinbacher: Dohodkovna neenakost, revščina in gospodarski razvoj

Žiga Čepar: Nizka rodnost in ekonomska blaginja

Revija je dotopna na spletu.

Evangelij po stvarstvu - Izbrani poudarki iz Laudato si'

V letu 2015 je papež Frančišek izdal okrožnico Laudato si', ki zadeva človekova prizadevanja za skrbnejši odnos do stvarstva. Septembra smo potem dobili tudi slovenski prevod, ki je izšel pri založbi Družina.

Društvo Jarina Bohinj med drugim deluje na področju naravovarstvene in okoljske etike, zato smatramo okrožnico za pomemben dokument, ki ne ureja le verskega življenja, ampak vsebuje mnoge misli, ki pri odnosu do narave lahko koristijo vsej družbi.

Besedilo okrožnice je za celovito branje relativno zahtevno. Mnogim ga ni uspelo prebrati.

V času obletnice slovenskega prevoda in ob praznovanju avtoritete okrožnice, svetega Frančiška Asiškega 4.10., smo vam zato pripravili Izbrane poudarke. Iz vsakega odstavka izvirnega besedila je bila izbrana ena misel, ki je tudi na novo poslovenjena. Tako je nastalo kratko, enourno branje z naslovom Evangelij po stvarstvu.

Če vam je pristop všeč in vas vsebina zanima, si lahko *Evangelij po stvarstvu* snamete s spletne povezave http://noemis.jarina.org/evangelij_po_stvarstvu_2016_laudato_si.pdf in ga priporočite tudi drugim, ki jim je mar za naravo okrog nas.

Omladič o "okoljski" etiki v Delu

Pri časopisni hiši Delo že nekaj časa vsak četrtek - pohvalno - objavljajo prispevke različnih slovenskih aktivistov in strokovnjakov s t.i. "eko" področja. Tokrat filozof Luka Omladič razpravlja o problemu odnosa med revnimi in bogatimi, oziroma lepše rečeno med ekonomsko močnejšimi in ekonomsko šibkejšimi. Predstavi izstopajoč primer iz ZDA.

Nadaljuje s slovensko brezkonceptualno in stalno obračajočo se okoljsko politiko, ki se v zadnjem obdobju trudi za odstranjevanje administrativnih ovir. To konkretno pomeni, da ji za naravo ni posebej mar, za človeka, ki ga tare - kdo drug kot taista oblast - pa seveda ja. A vseeno se postavlja vprašanje, če ne gre v slovenski politiki dejansko zato, da sama sebe razbremeni pred trenutnim pritiskom posameznih nasilnežev, ki pa so enako nasilni tako nad naravo kot nad državo, še najbolj pa verjetno prav nad ljudmi, konkretnimi prebivalci v območjih šibkejše ekonomije, kar avtor tudi sam ugotavlja, le na nekoliko drugačen način.

Vsebine, ki jih avtor obravnava pravzaprav niti niso okoljska etika, ampak običajna, humana etika. Gre namreč za odnos med ljudmi. Pot do etike, v kateri nam bo res mar za naravo, vključujoč človeka, in ne (prikrito ali odkrito) za zeleno pobarvanega človeka, je še zelo dolga..

Vabljeni k branju.

Okoljska etika v Višegrajskih državah - konferenca

Filozofi Višegrajske skupine držav Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, organizirajo 31.9. in 1.10. mednarodno konferenco z naslovom Environmental ethics in V4 countries, ki bo v Banski Bistricy.
Poudarki vsebine so trije: 1. pravice živali in etika, 2. narava in kultura - okoljska etika v odnosu do znanosti, 3. vrednote okoljske etike. Izvlečke za aktivno udeležbo je treba oddati do 15. septembra. Več informacij na.spletni strani Katoliške univerze v Lublinu in na FB.

Živalska etika v Bangladešu - poziv za članke

Uredništvo revije  The Bangladesh Journal of Bioethics poziva strokovno javnost in aktiviste k pripravi prispevkov za posebno številko revije, ki bo namenjena etiki odnosa do živali. Objavljena bo ob koncu leta 2016. Dobrodošli so članki, ki obravnavajo kakršnekoli vidike odnos človek-žival, v katerih je vključena etična dimenzija. Rok za oddajo je 15. oktober. Podrobnosti na strani Reinerja Eberta.

Pariški podnebni sporazum

Pariški podnebni sporazum ima seveda v prvi vrsti politični pomen. Lahko se tudi zgodi, da bodo posamezne države izrabljale za gospodarsko ali politično prevlado nad drugimi. Vsekakor pa predstavlja tudi nekakšno vest sveta. Namreč, že govorjenje o njem pomeni, da ljudje morajo razmišljati, da se morajo vsja zamisliti nad problemi, ki jih povzročamo.
Kot vsaka velika reč, se tudi ta sporazum dogaja počasi, in je zelo odvisen od notranjepolitične organizacije članic. Dejstvo, da sta ga pravkar ratificirali ZDA in Kitajska, organizacijsko pomeni, da gre za zelo velik odstotek ratifikacije (skoraj 40% do 55 dogovorjeno potrebnih), za mnoge države pa morda razlog za pospešitev notranjih političnih procesov - tudi za EU in njene članice.
Politika je na nek način tudi družbena etika.
Besedila sporazuma (je morda že kje v slovenščini?)
FCCC
Ratifikacije

1. september - molitev za stvarstvo

Papež Frančišek je pri nagovoru včerajšnjo nedeljo zbrane vernike opozoril na pomemben prihajajoč dogodek, ki "bo v četrtek, 1. septembra, ko bomo skupaj s pravoslavnimi brati in drugimi Cerkvami obeležili Svetovni dan molitve za  skrbnejši odnos do stvarstva." Dogodek je označil kot "priložnost v prizadevanju za skupno obveznost varovanja in spoštovanja življenja, okolja in narave." Dogodku se pridružujejo tudi mnoge zveze evangeličanskanskih Cerkva z vsega sveta.

V živo ga bo mogoče spremljati v prenosu iz Vatikanske bazilike sv. Petra v četrtek ob 17.00.

Lanskoletni program molitve je preveden v slovenščino.

Filozofija narave Jožeta Hlebša

Jože Hlebš je med slovenskimi znanstveniki in humanisti morda najbolj kompetenten pri poseganju na prekrivajoča se področja med naravoslovjem in filozofijo. Sem je obširno posegal v svojih knjigah Izvor človeka (1994), Znanost in Bog (2000) in  2001-ega s Kozmos, evolucija, življenje. Letos smo v slovenskem jeziku dobili njegov celovit prikaz občutljive snovi z naslovom Filozofija narave. 

Knjiga je na voljo pri Mohorjevi.

Od človekovih pravic v napake (New Scientist)

Sociolog s kalifornijske univerze v San Diegu John H. Evan je po svoji knjigi What is a Human? v reviji New Scientist objavil povzetek svojih ugotovitev. Članek ima v tiskani obliki revije pomenljiv naslov in nanj usmerja tudi uvodnik revije: When human rights become wrongs (Ko človekove pravice postanejo napake). Iz ankete 3500 odralih po ZDA ugotavlja, da mehanicistično biološko gledanje na človeka vodi do obravnave ljudi kot golih objektov. Ostro se izrazi proti naukom, ki jih v zadnjih desetletjih uveljavlja popularni britanski biolog Richard Dawkins. Kot alternativo postavlja neversko usmerjeno duhovnost, kakršna naj bi se uveljavljala v Evropi.

Luka Omladič o ograjah

Morda eden prvih člankov v slovenskem dnevnem časopisju, ki se na nepopulistični način posveča etiki narave in okolja. Pravzaprav bolj narave, in to slovenske. Vabljeni k branju!

http://www.delo.si/novice/okolje/okoljska-etika-za-ogrado.html

www.ipsp.org

Nedavno se je v svetu poleg vsem znanega IPCC pojavil še IPSP. Gre za dva panela (torej široki mrežni organizaciji z relativno rahlo strukturo in nedoločeno odgovornostjo), v katerih so zbrani dejansko najbolj vneti in večinoma res tudi trenutno najboljši svetovni strokovnjaki in misleci. Vemo, da je prvi vladni in usmerjen pretežno v ekonomijo klimatskih sprememb. Drugi pa je nakaj dokaj novega, namreč pri tem akademskem združenju gre za družboslovno-humanistični poudarek: Internationa Panel fo Social Progress. Zdi se, da njihova ključna vodila izhajajo iz ugotovitve, ki jo formulirajo takoe: "Modern science and technology have been nurtured by a fervent belief that they lead to social progress." Torej: "Sedanja znanost in tehnologija sta vzgojeni v gorečo vero, da vodita v družbeni razvoj." Gre torej za zelo heretično misel, ki nekako zanika smisel naravoslovnih znanosti in tehnologije.
Zanimivo pri tem je, da so odličen povzetek idej IPSP objavili v prestižni naravoslovni reviji Nature.
Bolj nerazumljiva pa je geografska distribucija sodelujočih. Opaziti je namreč silen deficit Slovanov, Osrednje in Severne Afrike ter Južne Amerike.