2013-06-21

Uvod

Naravovarstvena in okoljska etična misel na Slovenskem ima dolgo tradicijo. Nedvomno temelji na tesni povezanosti naroda z naravo, v kateri je živel. Nekdanje fizično okolje z obsežnimi gozdovi, močvirji in težko dostopnimi gorami je bilo našim prednikom manj naklonjeno kot domača zemlja mnogih drugih ljudstev. Zato se je odnos tukajšnjega človeka do narave moral razvijati bolj intenzivno. Po eni strani je bila potrebna iznajdljivost preživetja, po drugi strani se je krepila čustvena navezanost na domače okolje. Ali je o sožitju z naravo nekdanji človek kaj razmišljal, lahko le domnevamo. Težko pa je verjeti, da bi tisočletno preživetje človeka bilo mogoče brez naravnanosti v trajnost kroženja virov, ki jih daje narava.

Bežen zgodovinski pregled miselnosti o naravi na Slovenskem daje slutiti nekakšno vzporednost razvoja naravoslovja, družboslovja in humanistike, nenazadnje tudi tehnike in tehnologije. Vemo, da so si naši predniki relativno pozno začeli pisati svojo zgodovino, in da je v našem razvoju nekako izpadla junaška zgodovina. Ob tem tudi tista junaška, ki si je za nasprotnika izbirala naravo. In še danes se zdi, kot da ne premoremo izkoriščevalskega nagona do narave, ki ga potrošniški svet skuša krčevito opravičevati in braniti, in se skriva v preobleki opevanega ekonomskega razvoja, ki se meri s presežki dobrin.

Nič ni narobe z razvojem, nič z dobrinami, celo nič s strahom ali navdušenjem. A za preživetje človeka v naravi, ki nas obdaja, je ključna celovitost in uravnoteženost odnosov med temi pojavi. Vsako pretiravanje rado vodi v slepo ulico – in to v obeh smereh: pretiravanje v korist človeka proti naravi, ali obratno, neživljenjsko ščitenje naravnih procesov, kolikor jih sploh lahko doumevemo. V slepo ulico pogosto vodi tudi neargumentirana komunikacija z rečmi, ki se tičejo odnosa med človekom in naravo.

Razmišljanje in čustvovanje, celo umevanje in delovanje v smislu trajnega sobivanja, nam je nekako vsajeno v osebno in družbeno zavest in podzavest. Pri ozaveščanju teh vsebin zato ni potrebno vedno znova biti pameten in inovativen, lahko pa smo iznajdljivi pri metodah. Te metode lahko iščemo, odkrivamo in uresničujemo na vseh področjih, v osnovi pa se vedno rojevajo v človekovih mislih.

Spletna stran NOEMIS ima namen prispevati k povezovanju misli v dobro narave in njenega človeka.

Jurij Dobravec, 21.6.2013