Filozofija narave po Jožetu Hlebšu

Morda vas bo zanimalo, kako urednik portala NOEMIS razmišlja o Hlebšovi Filozofiji narave:
Filozofija narave po Jožetu Hlebšu 

Varstvo narave 29

Revija Varstvo narave je osrednji strokovni in znanstveni medij na področju naravovarstva v Sloveniji. S presledki izhaja že od leta 1962. 

V zadnji številki, ki je izšla te dni, lahko sledimo široki paleti vsebin, ki so vse zelo naravovarstvene: od povsem tehničnih zadev odstranjevanja invazivk, terenskih komunikacijskih dejavnosti, upravnih zadev do sociološko-politološke razprave o ekosocializmu. Urednik portala noemis je prispeval članek Laudato si’ na presečišcu vere, znanosti in etike – naravovarstveno ozadje in izzivi papeževe okrožnice. Celotna številka 29 je dostopna na spletni strani ZRSVN, prejšnje številke pa v digitalni knjižnici DLIB.

Rolstonova nagrada za mlade filozofe (razpis)

Madnarodno zduženje za okoljsko in naravovarstveo etiko (International Society for Environmental Ethics - ISEE) in Center za okoljsko filozofijo (CEP) pozivata mlade filozofe (do 5 let po doktoratu) h kandidaturi za vsakoletno nagrado mladim humanistom, ki so jo poimenovali po pionirju ameriške naravovarstvene filozofije, profesorju Holmesu Rolstonu III.
Prispevke bo ocenjevala posebna komisija za Rolstonove nagrade, zmagovalcu pa poleg denarne nagrade prinese objavo v prestižni reviji Environmental Ethics. Rok za oddajo je 15. april 2017. Več na ISEE.

Glede na to, da Holmes Rolston sem dobro pozna aktivnosti našega društva in naše sekcije NOEMIS, smo sklenili, da bomo morebitnemu uspehu slovenskega filozofa k nagradi prispevali dodatnih 100€.

Aquacentrik Marko Radmilovič

Redni komentator časopisa Delo Marko Radmilovič se je tokrat razpisal o vodi oziroma pravkar potekajočem vpisu vode v slovensko ustavo. Komentar se zdi nekoliko ciničen, a le na prvi pogled. Namreč, na podlagi dejstev razkriva, kaj bo pravzaprav med vrsticami pisalo v naši ustavi. In kakor si širše razgledani naravovarstveniki gotovo zamišljajo celovito varstvo narave kot take, torej ne le nominalističnega naštevanja in prekladanja ogroženih vrst, ekosistemov, zraka, zemlje, vode ... (kakršno žal opažamo pri večiniokoljskih in naravovarstvenih uradnikov), je predvsem pohvalno, da pogled na naravne danosti v smislu intrinzične vrednosti v javnosti vse pogosteje srečujemo pri ljudeh, ki so formalno daleč od naravovarstva. Delo, 22.11.: Ustavna pravica vode.

Štirje pozivi k pisanju za (mlade) raziskovalce

Convergence and Divergence between Animal & Environmental Ethics 
- Razhajanja in zbliževanja med etiko okolja in etiko živali - Montreal, 17. do 19. maj 2017 (rok 15. fabruar)

The Ethics of Fur
- Etika krzna - Oxford, 23. do 27. julij 2017 (ok je 1. januar)

Strongly Sustainable Societies- Organising Human Activities on a Hot and Full Earth -
Nepopustljivo vzdržne družbe - Organizacija človekovih dejavnosti na vroči in prenaseljeni Zemlji. (Poglavje v knjigi - Sustainability Research Institute Leeds, UK). Rok je 30. januar.

Environmental Ethics and Structural Oppression
- okoljska/naravovarstvena etika in strukturni pritiski. Konferenca v Memphisu, ZDA, 24. in 25 marca 2017. Rok za prispevke je 31. december.

Mihael Toman o vodi v ustavi

Prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete je v Večeru objavil biocentrično gledanje na vodo kot vir življenja vsem bitjem. Razkril je nekaj podrobnosti in kar razkrinkal leporečja, ki smo jim (bili) priča ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo.Čeprav so slovenski dosežek zaznali v več zahodnih državah kot posebnost, je dejansko vprašanje, koliko ni formalistična politika mimo etikov in mimo naravoslovcev zgolj zapisala to, kar že brez zapisanega drži. Doslej je bilo etiko kršiti neetično in odgovornost vsakega od nas. Odslej bo o kršenju ustave glede vode lahko stekel postopek na sodiščih do ustavnega sodišča, o rezultatu bodo torej odločali vsakokratni sodniki, odgovornost posameznikov in družb pa bo lahko kljub morebitnim grobim kršitvam proti pravici do vode lahko mirno čakala na odločbo.

Svetovni dan filozofije

UNESCO je leta 2005 proglasil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije. Namen dneva je spodbujati sodelovanje med ljudmi z namenom graditve vsevključujoče družbe, strpnosti in miru. Poseben poudarek za letošnje leto je poglabljanje v filozofsko refleksijo, dialog in poučevanje filozofije. Danes in v prihodnjih dneh se bodo na te teme v Parizu odvijali različni dogodki. Med drugim bodo razpravljali o filozofski praksi in praktični filozofiji, o dejanski strpnosti med ljudmi, o otrocih in filozofiji; med 18. in 19. novembrom bo tudi t.i. noč filozofije.
Na Slovenskem je letošnja osrednja tema dneva strah - tudi pred t.i. naravnimi katastrofami in gensko spremenjenih organizmih. Odvilo se bo več dogodkov, o katerih lahko nekaj več preberete na strani danfilozofije.net.

Science (28.10.) z več članki o podnebju

Ena osrednjih znanstvenih revij v angleškem jeziku, Science, v prejšnji številki prinaša več člankov o podnebnih spremembah. Uvodnik na kratko povzame namene prihajajoče konference COP v Marakešu. Obširni prispevek govori o razkrivanju pomanjkljivosti modeliranja in nevarnostih, ki iz tega lahko sledijo za neznanstveno obravnavo okoljskih problemov. Konkretni kazalci se kažejo glede vpliva kemikalij v klimatskih napravah, o katerih bo verjetno v prihodnje še govora. O četrti dimenziji vegetacije se poučimo o preteklosti in trendih sprememb, ki so lahko tudi napovedovalci trendov v prihodnje. Relevantnost klimatskih znanosti je večkrat pod vprašajem - po Pariški konferenci lani bo potrebno posikati bolj relevantna merila. O problemih kitasjkih mest je le krajši povzetek. Seveda ne manjka člankov o posameznih vrstah živih bitij, kjer na dinamiko vplivajo podnebne spremembe.

Glede etike ni veliko govora, razen v oceni sicer zelo zanimive knjige The Well-Tempered City - What Modern Science, Ancient Civilizations, and Human Nature Teach Us About the Future of Urban Life, ki jo je napisal Jonathan F. P. Rose (priporočamo v branje). Avtor knjižne ocene se sprva nekoliko zmrduje nad "špekulativnostjo" poglavij o altruizmu, sreči in duhovnosti, ki jih avtor obravnava enakovredno in sitntetsko z empiričnimi ugotovitvami naravoslovja. A vseeno se ocenjevalec na koncu nekako skozi citate avtorja nagiba k mnenju, da so duhovni občutek za prostor, sočutje,  skupinski altruizem in širši občutek za namen del človeka in človeške civilizacije.

Omladič v Delu

Vrline, tudi v odnosu do okolja in narave, se je na srečo mogoče učiti. Odprtost prostora, ki smo je v Sloveniji še deležni, obenem to učenje omogoča, kot je njena ohranitev odvisna od tega, da okoljsko vrlino osvojimo in ponotranjimo. (Luka Omladič)

Res novae - št.1

 

Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem Inštitutu je izdal prvo številko nove znanstvene revije Res novae z vsebinami, ki so povezane z nedavno papeževo okrožnico Laudato si'.

Simon Malmenvall: Enciklika laudato si': kriza zahodnega individualizma v kontekstu politične antropologije in odprtosti katoliškega družbenega nauka

Andrej Fink: Laudato si' – mednarodnopolitični in pravni vidiki

Jurij Dobravec: Laudato si' na poti v katoliški princip eko-dia-loga na poti v katoliški princip eko-dia-loga

Jan Dominik Bogataj: Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije Okrožnice laudato si'

Mitja Steinbacher: Dohodkovna neenakost, revščina in gospodarski razvoj

Žiga Čepar: Nizka rodnost in ekonomska blaginja

Revija je dotopna na spletu.

Evangelij po stvarstvu - Izbrani poudarki iz Laudato si'

V letu 2015 je papež Frančišek izdal okrožnico Laudato si', ki zadeva človekova prizadevanja za skrbnejši odnos do stvarstva. Septembra smo potem dobili tudi slovenski prevod, ki je izšel pri založbi Družina.

Društvo Jarina Bohinj med drugim deluje na področju naravovarstvene in okoljske etike, zato smatramo okrožnico za pomemben dokument, ki ne ureja le verskega življenja, ampak vsebuje mnoge misli, ki pri odnosu do narave lahko koristijo vsej družbi.

Besedilo okrožnice je za celovito branje relativno zahtevno. Mnogim ga ni uspelo prebrati.

V času obletnice slovenskega prevoda in ob praznovanju avtoritete okrožnice, svetega Frančiška Asiškega 4.10., smo vam zato pripravili Izbrane poudarke. Iz vsakega odstavka izvirnega besedila je bila izbrana ena misel, ki je tudi na novo poslovenjena. Tako je nastalo kratko, enourno branje z naslovom Evangelij po stvarstvu.

Če vam je pristop všeč in vas vsebina zanima, si lahko *Evangelij po stvarstvu* snamete s spletne povezave http://noemis.jarina.org/evangelij_po_stvarstvu_2016_laudato_si.pdf in ga priporočite tudi drugim, ki jim je mar za naravo okrog nas.

Omladič o "okoljski" etiki v Delu

Pri časopisni hiši Delo že nekaj časa vsak četrtek - pohvalno - objavljajo prispevke različnih slovenskih aktivistov in strokovnjakov s t.i. "eko" področja. Tokrat filozof Luka Omladič razpravlja o problemu odnosa med revnimi in bogatimi, oziroma lepše rečeno med ekonomsko močnejšimi in ekonomsko šibkejšimi. Predstavi izstopajoč primer iz ZDA.

Nadaljuje s slovensko brezkonceptualno in stalno obračajočo se okoljsko politiko, ki se v zadnjem obdobju trudi za odstranjevanje administrativnih ovir. To konkretno pomeni, da ji za naravo ni posebej mar, za človeka, ki ga tare - kdo drug kot taista oblast - pa seveda ja. A vseeno se postavlja vprašanje, če ne gre v slovenski politiki dejansko zato, da sama sebe razbremeni pred trenutnim pritiskom posameznih nasilnežev, ki pa so enako nasilni tako nad naravo kot nad državo, še najbolj pa verjetno prav nad ljudmi, konkretnimi prebivalci v območjih šibkejše ekonomije, kar avtor tudi sam ugotavlja, le na nekoliko drugačen način.

Vsebine, ki jih avtor obravnava pravzaprav niti niso okoljska etika, ampak običajna, humana etika. Gre namreč za odnos med ljudmi. Pot do etike, v kateri nam bo res mar za naravo, vključujoč človeka, in ne (prikrito ali odkrito) za zeleno pobarvanega človeka, je še zelo dolga..

Vabljeni k branju.

Okoljska etika v Višegrajskih državah - konferenca

Filozofi Višegrajske skupine držav Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, organizirajo 31.9. in 1.10. mednarodno konferenco z naslovom Environmental ethics in V4 countries, ki bo v Banski Bistricy.
Poudarki vsebine so trije: 1. pravice živali in etika, 2. narava in kultura - okoljska etika v odnosu do znanosti, 3. vrednote okoljske etike. Izvlečke za aktivno udeležbo je treba oddati do 15. septembra. Več informacij na.spletni strani Katoliške univerze v Lublinu in na FB.

Živalska etika v Bangladešu - poziv za članke

Uredništvo revije  The Bangladesh Journal of Bioethics poziva strokovno javnost in aktiviste k pripravi prispevkov za posebno številko revije, ki bo namenjena etiki odnosa do živali. Objavljena bo ob koncu leta 2016. Dobrodošli so članki, ki obravnavajo kakršnekoli vidike odnos človek-žival, v katerih je vključena etična dimenzija. Rok za oddajo je 15. oktober. Podrobnosti na strani Reinerja Eberta.

Pariški podnebni sporazum

Pariški podnebni sporazum ima seveda v prvi vrsti politični pomen. Lahko se tudi zgodi, da bodo posamezne države izrabljale za gospodarsko ali politično prevlado nad drugimi. Vsekakor pa predstavlja tudi nekakšno vest sveta. Namreč, že govorjenje o njem pomeni, da ljudje morajo razmišljati, da se morajo vsja zamisliti nad problemi, ki jih povzročamo.
Kot vsaka velika reč, se tudi ta sporazum dogaja počasi, in je zelo odvisen od notranjepolitične organizacije članic. Dejstvo, da sta ga pravkar ratificirali ZDA in Kitajska, organizacijsko pomeni, da gre za zelo velik odstotek ratifikacije (skoraj 40% do 55 dogovorjeno potrebnih), za mnoge države pa morda razlog za pospešitev notranjih političnih procesov - tudi za EU in njene članice.
Politika je na nek način tudi družbena etika.
Besedila sporazuma (je morda že kje v slovenščini?)
FCCC
Ratifikacije

1. september - molitev za stvarstvo

Papež Frančišek je pri nagovoru včerajšnjo nedeljo zbrane vernike opozoril na pomemben prihajajoč dogodek, ki "bo v četrtek, 1. septembra, ko bomo skupaj s pravoslavnimi brati in drugimi Cerkvami obeležili Svetovni dan molitve za  skrbnejši odnos do stvarstva." Dogodek je označil kot "priložnost v prizadevanju za skupno obveznost varovanja in spoštovanja življenja, okolja in narave." Dogodku se pridružujejo tudi mnoge zveze evangeličanskanskih Cerkva z vsega sveta.

V živo ga bo mogoče spremljati v prenosu iz Vatikanske bazilike sv. Petra v četrtek ob 17.00.

Lanskoletni program molitve je preveden v slovenščino.

Filozofija narave Jožeta Hlebša

Jože Hlebš je med slovenskimi znanstveniki in humanisti morda najbolj kompetenten pri poseganju na prekrivajoča se področja med naravoslovjem in filozofijo. Sem je obširno posegal v svojih knjigah Izvor človeka (1994), Znanost in Bog (2000) in  2001-ega s Kozmos, evolucija, življenje. Letos smo v slovenskem jeziku dobili njegov celovit prikaz občutljive snovi z naslovom Filozofija narave. 

Knjiga je na voljo pri Mohorjevi.

Od človekovih pravic v napake (New Scientist)

Sociolog s kalifornijske univerze v San Diegu John H. Evan je po svoji knjigi What is a Human? v reviji New Scientist objavil povzetek svojih ugotovitev. Članek ima v tiskani obliki revije pomenljiv naslov in nanj usmerja tudi uvodnik revije: When human rights become wrongs (Ko človekove pravice postanejo napake). Iz ankete 3500 odralih po ZDA ugotavlja, da mehanicistično biološko gledanje na človeka vodi do obravnave ljudi kot golih objektov. Ostro se izrazi proti naukom, ki jih v zadnjih desetletjih uveljavlja popularni britanski biolog Richard Dawkins. Kot alternativo postavlja neversko usmerjeno duhovnost, kakršna naj bi se uveljavljala v Evropi.

Luka Omladič o ograjah

Morda eden prvih člankov v slovenskem dnevnem časopisju, ki se na nepopulistični način posveča etiki narave in okolja. Pravzaprav bolj narave, in to slovenske. Vabljeni k branju!

http://www.delo.si/novice/okolje/okoljska-etika-za-ogrado.html

www.ipsp.org

Nedavno se je v svetu poleg vsem znanega IPCC pojavil še IPSP. Gre za dva panela (torej široki mrežni organizaciji z relativno rahlo strukturo in nedoločeno odgovornostjo), v katerih so zbrani dejansko najbolj vneti in večinoma res tudi trenutno najboljši svetovni strokovnjaki in misleci. Vemo, da je prvi vladni in usmerjen pretežno v ekonomijo klimatskih sprememb. Drugi pa je nakaj dokaj novega, namreč pri tem akademskem združenju gre za družboslovno-humanistični poudarek: Internationa Panel fo Social Progress. Zdi se, da njihova ključna vodila izhajajo iz ugotovitve, ki jo formulirajo takoe: "Modern science and technology have been nurtured by a fervent belief that they lead to social progress." Torej: "Sedanja znanost in tehnologija sta vzgojeni v gorečo vero, da vodita v družbeni razvoj." Gre torej za zelo heretično misel, ki nekako zanika smisel naravoslovnih znanosti in tehnologije.
Zanimivo pri tem je, da so odličen povzetek idej IPSP objavili v prestižni naravoslovni reviji Nature.
Bolj nerazumljiva pa je geografska distribucija sodelujočih. Opaziti je namreč silen deficit Slovanov, Osrednje in Severne Afrike ter Južne Amerike.

Skrbnik v Vatikanu spodbuja

@Pontifex

Seminar Layered Landscapes, Ethics & Wildness na Nizozemskem

Univerza Nijmegen pripravlja zanimiv dvodnevni seminar z naslovom Layered Landscapes, Ethics & Wildness, torej Časovno večplastna krajina, etika in pristna narava, kjer bodo obravnavali predvsem filozofske in etične vidike (umetne) renaturacije krajine, ki je bila v preteklosti že močno pod vplivom človeka. Seminar bo potekal od 17. do 18. junija 2016. Več na spletni strani projekta readinglandscapes.

Predavanje Omladiča v Mariboru

Luka Omladič je na III. gimnaziji v Mariboru januarja predaval na temo podnebne spremembe in okoljska etika. Vsebina se nanaša na praktične vidike odnosa človeka do okolja, aktualne probleme in kritično obravnavo različnih pristopov reševanja, ki so danes najbolj pogosti: od ekonomskih in političnih do tehnoloških. Posnetek predavanjaje je na voljo širši javnosti na povezavi: zofijini.net.

Besedilo Laudato si' v celoti dostopno

Slovensko besedilo papeževe okrožnice Laudato si', ki jo je sicer v knjižni obliki  izdala založba Družina, je zdaj v dostopno na spletni strani Radia Vatikan. Gre za eno od delovnih različic uradnega slovenskega prevoda. Poleg pisne oblike so na voljo tudi zvočni posnetki.

Posamezna poglavja so v govorni obliki pripravili tudi sodelavci Radia Ognjišče. Vsak ponedeljek ob 14.30 okrožnico berejo po delih.

Latvijski prevod Laudato si'

Papeževo okrožnico, ki govori o človekovem odnosu in potrebni skrbi za naravo in okolje, so prevedli že v mnoge jezike. Ta teden so jo predstavili v Rigi, v Latviji. Uvodni nagovor je imel drugi človek Katoliške cerkve, vatikanski državni tajnik (predsednik vlade) kardinal Parolin. Doslej se je z okrožnico ukvarjal predvsem predsednik (minister) komisije za pravičnost in mir, kardinal Turkson, zato je sporočilo na stopnjo višjem nivoju še toliko bolj pomenljivo. Parolinov govor je dostopen na vatikanski spletni strani. www.news.va.

Lučka Bogataj v Večeru:

"Prepričana sem, da se politiki ne zavedajo, za kako velike spremembe s svojim podpisom jamčijo. In to na dan Zemlje! Ki pa v resnici že dolgo ni dan, ko bi reševali planet - v resnici rešujemo le človeško vrsto na njem!"

Krožna ekonomija v Nature

Ena vodilnih svetovnih naravoslovnih revij v zadnji številki (24.3.2016) prinaša prispevke s področja sistemske ekonomije. Uvodni članek v tematski del številke z naslovom Krožna ekonomija (Circular economy) povzema dosedanja prizadevanja in napoveduje boljši odnos človeka do naravnih dobrin in materialov, kar bo prispevalo k prihranku energije in ustvarjalo delovna mesta na lokalni ravni.
Dosedanji ekonomski modeli so temeljili na linearni poti snovi in energije. Na eni strani naravni viri, na drugi strani odpadki. Po novem modelu materiale iz narave vzamemo samo enkrat, potem pa ti krožijo. Sistemske spremembe naj bi temeljile predvsem na družbenih spremembah. Če se danes lastnik odloča, ali bo odslužen predmet zavrgel ali recikliral, naj bi odslej bilo to urejeno na družbeni ravni. Presegli naj bi linearni sistem ekonomije v smislu večje-boljše-hitrejše-vranejše, po katerem je pomembna masovna proizvodnja in kupcu privlačni a nekakovostni izdelki. V krožni ekonomiji gre za drugačen tip akumulacije energije in snovi, ki ga pisec primerja z jezerom. Več na NATURE.

Meja med etikami na Delu in na RTV

Čeprav 14. marec ni kakšen poseben dan za okolje ali naravo, smo v dnevnih medijih kar z dvema primeroma bili opozorjeni, da se v povezavi z naravo dogajajo zastrašujoče stvari. Delo poroča o preseganju lastnih obljub samim sebi gleda 2° praga globalnega segrevanja (na severni polobli), RTV Slovenija pa opozarja na socialne posledice na križišču okoljskih sprememb in avtoritarnosti evropske birokracije.

Delo: Dosegli zastrašujoč mejnik 
RTV: Eko migranti
Kljub antropocentričnim gledanjem se obe sporočili dejansko gibljeta na mejnem področju med etiko narave in humano etiko ter iščeta vzporednice, ki verjetno vodijo k zavesti, da gre pri etiki za notranjo držo subjekta in ne za objekt etike

Ženske in okolje v Nigeriji

Septembra letos se obeta zanimiv kolokvij v nigerijskem mestu Calabar. Tamkajšnja univerza skupaj s partnerji med 21. in 23. septembrom organizira srečanje, kjer je glavna tema Marginalizacija v afriški filozofiji, ženska in okolje (Marginalisation in African Philosophy: Women and the Environment). Seznam govorcev kaže, da bo vsebina interdisciplinarna, zelo konkretna in praktično filozofska; torej drugačna od akademskih okoljskih razprav, ki prevladujejo v ZDA in Evropi. Več na www.unical.ng.

Bestiarium v Veroni septembra

Univerza v Veroni med 28. in 30. septembrom 2016 organizira mednarodni kolokvij za mlade raziskovalce z naslovom "Bestiarium. Human and Animal Representations". Teme se navezujejo na odnos med človekom in živalmi, predvsem višjimi. Zanj vemo, da se je v zadnjih desetletjih predvsem na etičnem področju zalo spremenil. Vzporedne teme so povezanostjo telesnosti, družbenost pri živalih in ljudeh, komunikacija, simbolizem, kultura ipd. Predloge za prispevke je treba oddati do sredine aprila. Več na bestiariumconvegno

Nature o skrbi za prihodnost - ? o etiki

Tudi revija Nature magazine v zadnji številki 25. februarja na naslovnici obeta vsebine, povezane z odnosom človeka do narave (Future generations). Le mlada Céline Kermisch nekoliko omenja povezanost okolja z mladimi in prihodnostjo. V nasportju z zadnjim Science, torej praktično nič o etiki narave. Zgolj tehnicizem.

Ciljni altruizem - vabilo revije Essays in Philosophy

Revija Essays in Philosophy, ki jo dvakrat letno izdaja Oregonska Pacific University, načrtuje prvo od številk letnika 2017 posvetiti ciljnemu altruizmu (Effective Altruism). Vsebine so usmerjene pretežno sociološko, med predlaganimi temami pa je omenjen tudi živalski altruizem. Rok za oddajo prispevkov je 30. september 2016. Revija je sicer brezplačno dostopna na njihovem spletnem portalu, kjer je tudi več informacij glede načina prijave prispevka.
Leta 2010 je izšla tematska številka o etiki klimatskih sprememb.

Science o evocentrizmu

Evocentrično varovanje narave je zamisel dveh francoskih znanastvenikov Sarrazina in Lecomtejeve, ki v zadnji številki Science (članek Evolution in the Anthropocene 25.2.2016, povzetek) opozarjata na stranpoti, kratkovidnost in parcialnost sedanjih oblik varstva narave, vključno biocentričnega in ekocentričnega. Bistvo evocentričnega principa je varovanje evolucijskih procesov. Opozarjata na primer, da mnoge biocentrične okoljske akcije, kot je npr. pogozdovanje, ki naj bi sicer ublažilo izpuste toplogrednih plinov, v bistvu deluje proti evoluciji, torej proti naravi. Zamisel in kratka analiza razmer, ki sta jo izvedla, odpira nova etična vprašanja. Doslej smo v antropocentrizmu govorili o pomenu (odgovornosti) naravovarstva za prihodnje generacije, nič pa ni bilo govora o prihodnjih "generacijah" drugih živih bitij oziroma prihodnjih ekosistemih, ki bodo tudi ekosistemi naših potomcev.

Klimatske spremembe z Oscarjem

Leonardo DiCaprio je zahvalni govor na podelitvi znamenitih ameriških filmskih nagrad Oscar izkoristil za kampanijo proti povzročiteljem podnebnih sprememb in za višjo raven človečnosti, predvsem za večjo skrb za dostojanstvo domorodnih ljudstev. Njegova prizadevanja se zdijo dokaj zrela in kredibilna, zato upajmo, da bo z njimi prispeval več kot nekateri predhodniki iz sveta slavnih.
https://www.youtube.com/watch?v=Dev52k5uzdc

Nadzornice v narodnem parku

Narodni park Virunga v Keniji je znan kot eno redkih bivališč populacij gorske gorile. Posebnost tega parka so nadzornice, kar je v Starem svetu prava redkost. Direktor parka v zadnji številki Unesco revije World Heritage (št. 78, janurar 2016) pravi, da je enakost spolov v primeru nadzorovanja neustreznih dejavnosti človeka v parku izjemnega pomena za odnos do narave in prinašanje miru in blaginje v družbo. Razmere v afriški družbi so resda precej drugačne kot v Evropi, vendar je delitev naravovarstvenih služb po spolih (ženski del v prevladuje v administraciji, moški na terenu) morda res nepotreben vzrok mnogim nesoglasjem in nerazumevanjem, ki jih je po Evropi zelo veliko. V Afriki prehajajo od besed k dejanjem.

Revija Trumpeter vabi k prispevkom

Priznana okoljsko etična revija Trumpeter vabi pisce k prispevku v tematski številki z naslovom "Radical Ecologies in the Anthropocene". O antropocenu nekateri filozofi govorijo že dalj časa, nedavno so ga kot geološko dobo s svojimi značilnostmi proglasili geologi. Uredniki revije Trumpeter načrtujejo predvsem samorefleksivne prispevke s področja globoke ekologije, ekofenomenologije, ekofilozofije, ekofeminizma  in podobnih struj, ki jim je najvišja vrednota prav narava, celo izključujoč človeško družbo. Rok za oddajo je 31. avgust. Več na enviroethics.

Etika živali in zakonodaja v Bernu marca

17. in 18. marca 2016 bo na Univerzi v Bernu potekala konferenca z naslovom Animal Ethics and Law in Life Sciences. Interdisciplinarni dogodek ima namen odpreti razpravo o etiki poskusov na živalih, kakor nanje gledajo biologi, filozofi in pravniki. Udeležba je brezplačna, zaželjene so prijave. Program je že dostopen na spletni strani www.animalethicsandlaw.ch

Gozd Martuljk - konferenca o mejah

Mednarodna konferenca "borders / debordering" Towards a New World Culture of Hospitality bo potekala V Gozd Martuljku od 30. junija do 2. julija 2016. Osrednji govorec bo Edward S. Casey. Poleg razprav o različnih vrstah aktualnih političnih mej in premagovanju meja, so pričakovane tudi vsebine o mejah med živimi bitji in tehnologijo ter mejah med živalmi in človekom, in potencialnim gostoljubjem na tem področju. Več na spletu Univerze na Primorskem.

Papež škofe poziva k večji aktivnosti

Kardinal Turkson, ki je lani v Vatikanu uradno predstavil okrožnico Laudato si', je na srečanju v Lisboni pretekli teden katoliške škofe pozval, da morajo bolj aktivno promovirati njegov okoljski dokument. V nagovoru posebej izpostavi povezanot vsebin okrožnice z dosedanjim družbenim naukom Katoliške cerkve, in njeno smiselnost, ki jo vidi v odgovoru za izzive sedanjega časa, na res novae.
Turkson se tudi opredeli do mnogih notranjih in zunanjih kritik: "Okrožnica veliko govori zgodovinskih, naravoslovnih, ekonomskih in kulturno-družbenih zadevah, in tako morda daje vtis, da Cerkev želi svet voditi v razprave na teh področjih. Vendar Sveti Oče ni imel takšnega namena. Ob priznanju pomembnosti vseh teh prizadevanj in tehtnosti najbolj naprednega razmišljanja v sedanjem kriznem trenutku, je ponudba Cerkve predvsem v izjemni izkušnji njenega duhovnega bogastva ..."

Izvirnik je na www.vatican.va, pri nas pa slovenski prevod.

Portugalska revija Philosophica o naravi

Portugalska revija Philosophica načrtuje letos poleti izdati posebno številko Misliti naravo danes -THINKING NATURE TODAY. Prispevki - rok oddaje je čez dva tedna, 15.2. - naj bi obravnavali vprašanje razdrobljenosti obravnave narave v sedanji znanosti in družbi ter možnosti za ponovno celovito razmišljanje o naravi. Več na PHILOSOPHICA.

Zborovsko petje za živi Planet

Zbor za Zemljo 2016 je zborovski koncept, ki bo združil tisoče pevskih glasov po svetu v prizadevanjih za sodelovanje v skrbi za naše skupno dobro, kot glas proti globalnemu segrevanju in uničevanju matere Zemlje oziroma našega živega Planeta. Od aprila naprej se bodo pevski zbori lahko pridružili projektu s svojim glasbenim programom na temo narave in okolja. Pobuda je nastala na Švedskem. Več na www.earthchoir2016.com

Plut opozarja na meglo

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljeni, geograf Dušan Plut, je danes v Delu objavil obširen prispevek, v katerem izraža sicer vljudno priznanje svtovnim politikom, da se sploh sestajajo v zvezi s podnebjem. Vendar jasno pove, da samovšečno odpiranje ozbornih francoskih vin ne bo zadostovalo. Posebej pokaže tudina dileme v Sloveniji, kjer izpostavi, da smo se ambicioznim EU zavezam začeli izmikati že pred začetkom notranjih dogovorov.
Čeprav se Plut redko neposredno sklicuje na etiko, ima megla, kot sicer naravoslovni fenomen, v tem pisanju povsem etični pomen.

New Scientist o slovenski etičnosti

Britanski naravoslovni tednik New Scientist med kratke novice tokrat uvršča tudi problem ograj, ki jih Slovenska oblast postavlja na meji s Hrvaško. Posebej izpostavlja onemogočanje migracij divjadi in posledično njihovih (evropsko pomembnih) plenilcev. Čeprav so okoljski aktivisti in lokalni akterji že reagirali, naročniki ograj po naših informacijah molče čakajo na roke, ki jim jih omogoča ZUP in podobni proceduralni predpisi.
Če odmislimo politiko in mednarodno diplomacijo, ki je vsekakor potrebna, se v takih primerih žal zelo jasno pokaže, kako neka država v praksi ne zmore etičnega obnašanja do narave, oziroma, kako potrebne bi bile učinkovite naravovarstveno-etične komisije.
Članek si lahko preberete na spletu.

S polno mero etično dobrih misli v leto 2016

Humana etika, kakršno poznamo danes, se je razvijala dolga tisočletja. Zdi se, da je hkrati nosila zastavo pred drugimi človekovimi in družbenimi dejavnostmi, a tudi zaostajala za iznajdljivostjo posameznih znanosti - predvsem očitno zadnjih 250 let. Danes se etika seli iz akademskih sfer v vsakdanje življenje, v uporabo. Tako se poklicni etiki vse pogosteje vključujejo v dnevno, celo politično dogajanje. Priča smo nekakšni dedukciji zgodovinsko pomembne humanistične discipline.
Naravovarstvena in okoljska etika, ki naj bi bila po mnenju večine nadaljevanje ali nekakšna nadgrandja humane etike, si verjetno utira drugačno pot. Zaradi silne razvejanosti znanosti, v katerih se etika kaže kot še kako potreben del, gre očitno za indukcijo v smislu interdisciplinarnega pristopa. Vanjo neposredno ne stopajo le znanosti, ki se ukvarjajo z življenjem kot biološkim fenomenom, ampak predvsem strokovna javnost, ki se ukvarja z odnosi človeka do narave. Bodo poklicni etiki zmožni najti svojo vlogo v tako drugačnem pristopu v paradigmo?

Na prvi res delovni dan v letu 2016 še naprej vabljeni k branju vsebin našega portala NOEMIS, predvsem pa vabljeni k sodelovanju! Mnoge spletne strani s tovrstno tematiko namreč rade zaspijo - mi nismo. Lani smo se neposredno na splet oglasili 56 krat, povprečno več kot enkrat na teden.
Sporočite, če se vam v zvezi z etiko narave in okolja kaj zanimivega dogaja v mislih, besedah ali dejanjih.
Hvala in srečno želim Jurij Dobravec.