Krožna ekonomija v Nature

Ena vodilnih svetovnih naravoslovnih revij v zadnji številki (24.3.2016) prinaša prispevke s področja sistemske ekonomije. Uvodni članek v tematski del številke z naslovom Krožna ekonomija (Circular economy) povzema dosedanja prizadevanja in napoveduje boljši odnos človeka do naravnih dobrin in materialov, kar bo prispevalo k prihranku energije in ustvarjalo delovna mesta na lokalni ravni.
Dosedanji ekonomski modeli so temeljili na linearni poti snovi in energije. Na eni strani naravni viri, na drugi strani odpadki. Po novem modelu materiale iz narave vzamemo samo enkrat, potem pa ti krožijo. Sistemske spremembe naj bi temeljile predvsem na družbenih spremembah. Če se danes lastnik odloča, ali bo odslužen predmet zavrgel ali recikliral, naj bi odslej bilo to urejeno na družbeni ravni. Presegli naj bi linearni sistem ekonomije v smislu večje-boljše-hitrejše-vranejše, po katerem je pomembna masovna proizvodnja in kupcu privlačni a nekakovostni izdelki. V krožni ekonomiji gre za drugačen tip akumulacije energije in snovi, ki ga pisec primerja z jezerom. Več na NATURE.

Meja med etikami na Delu in na RTV

Čeprav 14. marec ni kakšen poseben dan za okolje ali naravo, smo v dnevnih medijih kar z dvema primeroma bili opozorjeni, da se v povezavi z naravo dogajajo zastrašujoče stvari. Delo poroča o preseganju lastnih obljub samim sebi gleda 2° praga globalnega segrevanja (na severni polobli), RTV Slovenija pa opozarja na socialne posledice na križišču okoljskih sprememb in avtoritarnosti evropske birokracije.

Delo: Dosegli zastrašujoč mejnik 
RTV: Eko migranti
Kljub antropocentričnim gledanjem se obe sporočili dejansko gibljeta na mejnem področju med etiko narave in humano etiko ter iščeta vzporednice, ki verjetno vodijo k zavesti, da gre pri etiki za notranjo držo subjekta in ne za objekt etike

Ženske in okolje v Nigeriji

Septembra letos se obeta zanimiv kolokvij v nigerijskem mestu Calabar. Tamkajšnja univerza skupaj s partnerji med 21. in 23. septembrom organizira srečanje, kjer je glavna tema Marginalizacija v afriški filozofiji, ženska in okolje (Marginalisation in African Philosophy: Women and the Environment). Seznam govorcev kaže, da bo vsebina interdisciplinarna, zelo konkretna in praktično filozofska; torej drugačna od akademskih okoljskih razprav, ki prevladujejo v ZDA in Evropi. Več na www.unical.ng.

Bestiarium v Veroni septembra

Univerza v Veroni med 28. in 30. septembrom 2016 organizira mednarodni kolokvij za mlade raziskovalce z naslovom "Bestiarium. Human and Animal Representations". Teme se navezujejo na odnos med človekom in živalmi, predvsem višjimi. Zanj vemo, da se je v zadnjih desetletjih predvsem na etičnem področju zalo spremenil. Vzporedne teme so povezanostjo telesnosti, družbenost pri živalih in ljudeh, komunikacija, simbolizem, kultura ipd. Predloge za prispevke je treba oddati do sredine aprila. Več na bestiariumconvegno

Nature o skrbi za prihodnost - ? o etiki

Tudi revija Nature magazine v zadnji številki 25. februarja na naslovnici obeta vsebine, povezane z odnosom človeka do narave (Future generations). Le mlada Céline Kermisch nekoliko omenja povezanost okolja z mladimi in prihodnostjo. V nasportju z zadnjim Science, torej praktično nič o etiki narave. Zgolj tehnicizem.

Ciljni altruizem - vabilo revije Essays in Philosophy

Revija Essays in Philosophy, ki jo dvakrat letno izdaja Oregonska Pacific University, načrtuje prvo od številk letnika 2017 posvetiti ciljnemu altruizmu (Effective Altruism). Vsebine so usmerjene pretežno sociološko, med predlaganimi temami pa je omenjen tudi živalski altruizem. Rok za oddajo prispevkov je 30. september 2016. Revija je sicer brezplačno dostopna na njihovem spletnem portalu, kjer je tudi več informacij glede načina prijave prispevka.
Leta 2010 je izšla tematska številka o etiki klimatskih sprememb.

Science o evocentrizmu

Evocentrično varovanje narave je zamisel dveh francoskih znanastvenikov Sarrazina in Lecomtejeve, ki v zadnji številki Science (članek Evolution in the Anthropocene 25.2.2016, povzetek) opozarjata na stranpoti, kratkovidnost in parcialnost sedanjih oblik varstva narave, vključno biocentričnega in ekocentričnega. Bistvo evocentričnega principa je varovanje evolucijskih procesov. Opozarjata na primer, da mnoge biocentrične okoljske akcije, kot je npr. pogozdovanje, ki naj bi sicer ublažilo izpuste toplogrednih plinov, v bistvu deluje proti evoluciji, torej proti naravi. Zamisel in kratka analiza razmer, ki sta jo izvedla, odpira nova etična vprašanja. Doslej smo v antropocentrizmu govorili o pomenu (odgovornosti) naravovarstva za prihodnje generacije, nič pa ni bilo govora o prihodnjih "generacijah" drugih živih bitij oziroma prihodnjih ekosistemih, ki bodo tudi ekosistemi naših potomcev.