Gozd Martuljk - konferenca o mejah

Mednarodna konferenca "borders / debordering" Towards a New World Culture of Hospitality bo potekala V Gozd Martuljku od 30. junija do 2. julija 2016. Osrednji govorec bo Edward S. Casey. Poleg razprav o različnih vrstah aktualnih političnih mej in premagovanju meja, so pričakovane tudi vsebine o mejah med živimi bitji in tehnologijo ter mejah med živalmi in človekom, in potencialnim gostoljubjem na tem področju. Več na spletu Univerze na Primorskem.

Papež škofe poziva k večji aktivnosti

Kardinal Turkson, ki je lani v Vatikanu uradno predstavil okrožnico Laudato si', je na srečanju v Lisboni pretekli teden katoliške škofe pozval, da morajo bolj aktivno promovirati njegov okoljski dokument. V nagovoru posebej izpostavi povezanot vsebin okrožnice z dosedanjim družbenim naukom Katoliške cerkve, in njeno smiselnost, ki jo vidi v odgovoru za izzive sedanjega časa, na res novae.
Turkson se tudi opredeli do mnogih notranjih in zunanjih kritik: "Okrožnica veliko govori zgodovinskih, naravoslovnih, ekonomskih in kulturno-družbenih zadevah, in tako morda daje vtis, da Cerkev želi svet voditi v razprave na teh področjih. Vendar Sveti Oče ni imel takšnega namena. Ob priznanju pomembnosti vseh teh prizadevanj in tehtnosti najbolj naprednega razmišljanja v sedanjem kriznem trenutku, je ponudba Cerkve predvsem v izjemni izkušnji njenega duhovnega bogastva ..."

Izvirnik je na www.vatican.va, pri nas pa slovenski prevod.

Portugalska revija Philosophica o naravi

Portugalska revija Philosophica načrtuje letos poleti izdati posebno številko Misliti naravo danes -THINKING NATURE TODAY. Prispevki - rok oddaje je čez dva tedna, 15.2. - naj bi obravnavali vprašanje razdrobljenosti obravnave narave v sedanji znanosti in družbi ter možnosti za ponovno celovito razmišljanje o naravi. Več na PHILOSOPHICA.

Zborovsko petje za živi Planet

Zbor za Zemljo 2016 je zborovski koncept, ki bo združil tisoče pevskih glasov po svetu v prizadevanjih za sodelovanje v skrbi za naše skupno dobro, kot glas proti globalnemu segrevanju in uničevanju matere Zemlje oziroma našega živega Planeta. Od aprila naprej se bodo pevski zbori lahko pridružili projektu s svojim glasbenim programom na temo narave in okolja. Pobuda je nastala na Švedskem. Več na www.earthchoir2016.com

Plut opozarja na meglo

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljeni, geograf Dušan Plut, je danes v Delu objavil obširen prispevek, v katerem izraža sicer vljudno priznanje svtovnim politikom, da se sploh sestajajo v zvezi s podnebjem. Vendar jasno pove, da samovšečno odpiranje ozbornih francoskih vin ne bo zadostovalo. Posebej pokaže tudina dileme v Sloveniji, kjer izpostavi, da smo se ambicioznim EU zavezam začeli izmikati že pred začetkom notranjih dogovorov.
Čeprav se Plut redko neposredno sklicuje na etiko, ima megla, kot sicer naravoslovni fenomen, v tem pisanju povsem etični pomen.

New Scientist o slovenski etičnosti

Britanski naravoslovni tednik New Scientist med kratke novice tokrat uvršča tudi problem ograj, ki jih Slovenska oblast postavlja na meji s Hrvaško. Posebej izpostavlja onemogočanje migracij divjadi in posledično njihovih (evropsko pomembnih) plenilcev. Čeprav so okoljski aktivisti in lokalni akterji že reagirali, naročniki ograj po naših informacijah molče čakajo na roke, ki jim jih omogoča ZUP in podobni proceduralni predpisi.
Če odmislimo politiko in mednarodno diplomacijo, ki je vsekakor potrebna, se v takih primerih žal zelo jasno pokaže, kako neka država v praksi ne zmore etičnega obnašanja do narave, oziroma, kako potrebne bi bile učinkovite naravovarstveno-etične komisije.
Članek si lahko preberete na spletu.

S polno mero etično dobrih misli v leto 2016

Humana etika, kakršno poznamo danes, se je razvijala dolga tisočletja. Zdi se, da je hkrati nosila zastavo pred drugimi človekovimi in družbenimi dejavnostmi, a tudi zaostajala za iznajdljivostjo posameznih znanosti - predvsem očitno zadnjih 250 let. Danes se etika seli iz akademskih sfer v vsakdanje življenje, v uporabo. Tako se poklicni etiki vse pogosteje vključujejo v dnevno, celo politično dogajanje. Priča smo nekakšni dedukciji zgodovinsko pomembne humanistične discipline.
Naravovarstvena in okoljska etika, ki naj bi bila po mnenju večine nadaljevanje ali nekakšna nadgrandja humane etike, si verjetno utira drugačno pot. Zaradi silne razvejanosti znanosti, v katerih se etika kaže kot še kako potreben del, gre očitno za indukcijo v smislu interdisciplinarnega pristopa. Vanjo neposredno ne stopajo le znanosti, ki se ukvarjajo z življenjem kot biološkim fenomenom, ampak predvsem strokovna javnost, ki se ukvarja z odnosi človeka do narave. Bodo poklicni etiki zmožni najti svojo vlogo v tako drugačnem pristopu v paradigmo?

Na prvi res delovni dan v letu 2016 še naprej vabljeni k branju vsebin našega portala NOEMIS, predvsem pa vabljeni k sodelovanju! Mnoge spletne strani s tovrstno tematiko namreč rade zaspijo - mi nismo. Lani smo se neposredno na splet oglasili 56 krat, povprečno več kot enkrat na teden.
Sporočite, če se vam v zvezi z etiko narave in okolja kaj zanimivega dogaja v mislih, besedah ali dejanjih.
Hvala in srečno želim Jurij Dobravec.