Rolstonova nagrada za mlade filozofe (razpis)

Madnarodno zduženje za okoljsko in naravovarstveo etiko (International Society for Environmental Ethics - ISEE) in Center za okoljsko filozofijo (CEP) pozivata mlade filozofe (do 5 let po doktoratu) h kandidaturi za vsakoletno nagrado mladim humanistom, ki so jo poimenovali po pionirju ameriške naravovarstvene filozofije, profesorju Holmesu Rolstonu III.
Prispevke bo ocenjevala posebna komisija za Rolstonove nagrade, zmagovalcu pa poleg denarne nagrade prinese objavo v prestižni reviji Environmental Ethics. Rok za oddajo je 15. april 2017. Več na ISEE.

Glede na to, da Holmes Rolston sem dobro pozna aktivnosti našega društva in naše sekcije NOEMIS, smo sklenili, da bomo morebitnemu uspehu slovenskega filozofa k nagradi prispevali dodatnih 100€.

Aquacentrik Marko Radmilovič

Redni komentator časopisa Delo Marko Radmilovič se je tokrat razpisal o vodi oziroma pravkar potekajočem vpisu vode v slovensko ustavo. Komentar se zdi nekoliko ciničen, a le na prvi pogled. Namreč, na podlagi dejstev razkriva, kaj bo pravzaprav med vrsticami pisalo v naši ustavi. In kakor si širše razgledani naravovarstveniki gotovo zamišljajo celovito varstvo narave kot take, torej ne le nominalističnega naštevanja in prekladanja ogroženih vrst, ekosistemov, zraka, zemlje, vode ... (kakršno žal opažamo pri večiniokoljskih in naravovarstvenih uradnikov), je predvsem pohvalno, da pogled na naravne danosti v smislu intrinzične vrednosti v javnosti vse pogosteje srečujemo pri ljudeh, ki so formalno daleč od naravovarstva. Delo, 22.11.: Ustavna pravica vode.

Štirje pozivi k pisanju za (mlade) raziskovalce

Convergence and Divergence between Animal & Environmental Ethics 
- Razhajanja in zbliževanja med etiko okolja in etiko živali - Montreal, 17. do 19. maj 2017 (rok 15. fabruar)

The Ethics of Fur
- Etika krzna - Oxford, 23. do 27. julij 2017 (ok je 1. januar)

Strongly Sustainable Societies- Organising Human Activities on a Hot and Full Earth -
Nepopustljivo vzdržne družbe - Organizacija človekovih dejavnosti na vroči in prenaseljeni Zemlji. (Poglavje v knjigi - Sustainability Research Institute Leeds, UK). Rok je 30. januar.

Environmental Ethics and Structural Oppression
- okoljska/naravovarstvena etika in strukturni pritiski. Konferenca v Memphisu, ZDA, 24. in 25 marca 2017. Rok za prispevke je 31. december.

Mihael Toman o vodi v ustavi

Prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete je v Večeru objavil biocentrično gledanje na vodo kot vir življenja vsem bitjem. Razkril je nekaj podrobnosti in kar razkrinkal leporečja, ki smo jim (bili) priča ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo.Čeprav so slovenski dosežek zaznali v več zahodnih državah kot posebnost, je dejansko vprašanje, koliko ni formalistična politika mimo etikov in mimo naravoslovcev zgolj zapisala to, kar že brez zapisanega drži. Doslej je bilo etiko kršiti neetično in odgovornost vsakega od nas. Odslej bo o kršenju ustave glede vode lahko stekel postopek na sodiščih do ustavnega sodišča, o rezultatu bodo torej odločali vsakokratni sodniki, odgovornost posameznikov in družb pa bo lahko kljub morebitnim grobim kršitvam proti pravici do vode lahko mirno čakala na odločbo.

Svetovni dan filozofije

UNESCO je leta 2005 proglasil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije. Namen dneva je spodbujati sodelovanje med ljudmi z namenom graditve vsevključujoče družbe, strpnosti in miru. Poseben poudarek za letošnje leto je poglabljanje v filozofsko refleksijo, dialog in poučevanje filozofije. Danes in v prihodnjih dneh se bodo na te teme v Parizu odvijali različni dogodki. Med drugim bodo razpravljali o filozofski praksi in praktični filozofiji, o dejanski strpnosti med ljudmi, o otrocih in filozofiji; med 18. in 19. novembrom bo tudi t.i. noč filozofije.
Na Slovenskem je letošnja osrednja tema dneva strah - tudi pred t.i. naravnimi katastrofami in gensko spremenjenih organizmih. Odvilo se bo več dogodkov, o katerih lahko nekaj več preberete na strani danfilozofije.net.

Science (28.10.) z več članki o podnebju

Ena osrednjih znanstvenih revij v angleškem jeziku, Science, v prejšnji številki prinaša več člankov o podnebnih spremembah. Uvodnik na kratko povzame namene prihajajoče konference COP v Marakešu. Obširni prispevek govori o razkrivanju pomanjkljivosti modeliranja in nevarnostih, ki iz tega lahko sledijo za neznanstveno obravnavo okoljskih problemov. Konkretni kazalci se kažejo glede vpliva kemikalij v klimatskih napravah, o katerih bo verjetno v prihodnje še govora. O četrti dimenziji vegetacije se poučimo o preteklosti in trendih sprememb, ki so lahko tudi napovedovalci trendov v prihodnje. Relevantnost klimatskih znanosti je večkrat pod vprašajem - po Pariški konferenci lani bo potrebno posikati bolj relevantna merila. O problemih kitasjkih mest je le krajši povzetek. Seveda ne manjka člankov o posameznih vrstah živih bitij, kjer na dinamiko vplivajo podnebne spremembe.

Glede etike ni veliko govora, razen v oceni sicer zelo zanimive knjige The Well-Tempered City - What Modern Science, Ancient Civilizations, and Human Nature Teach Us About the Future of Urban Life, ki jo je napisal Jonathan F. P. Rose (priporočamo v branje). Avtor knjižne ocene se sprva nekoliko zmrduje nad "špekulativnostjo" poglavij o altruizmu, sreči in duhovnosti, ki jih avtor obravnava enakovredno in sitntetsko z empiričnimi ugotovitvami naravoslovja. A vseeno se ocenjevalec na koncu nekako skozi citate avtorja nagiba k mnenju, da so duhovni občutek za prostor, sočutje,  skupinski altruizem in širši občutek za namen del človeka in človeške civilizacije.

Omladič v Delu

Vrline, tudi v odnosu do okolja in narave, se je na srečo mogoče učiti. Odprtost prostora, ki smo je v Sloveniji še deležni, obenem to učenje omogoča, kot je njena ohranitev odvisna od tega, da okoljsko vrlino osvojimo in ponotranjimo. (Luka Omladič)