Vabilo kanadske revije The Trumpeter

Revija The Trumpeter, ki jo izdaja univerza Athabasca iz osrednje Kanade, je začela izhajati 1984. Njeno osnovno poslanstvo je vezano na vsebine globoke ekologije. Sodi med najstarejše periodične publikacije, ki se ukvarjajo s kakšnim od področij okoljske filozofije. Trideseta obletnica je priložnost za pogled nazaj - kaj se je godilo na področju globoke ekologije, za razmislek o sedanjem stanju - kje smo, in za pogled v prihodnost - kam (naj) se globoka ekologija usmerja.
Uredništvo vabi strokovno javnost z vsega sveta k objavi prispevkov v številki, s katero bodo označili 30 let izdajanja. Naslov jubilejne številke je Kaj se dogaja globoki ekologiji? Preteklost, sedanjost in prihodnost.
(Whatever Happened to Deep Ecology? Past, Present, and Future). Rok za oddajo prispevkov je 31. avgust 2014.
Podrobnosti na spletni strani The Trumpeter.

Lisbona: Čemu moramo varovati biodiverziteto, seminar 3. april 2014

Sociedade de Ética Ambiental iz Lisbone organizira 3. aprila 2014 celodnevni seminar z naslovom Čemu moramo varovati biodiverziteto - Analiza etike naravovarstva. Seminar bo potekal v portugalščini, vendar urnik kaže, da bo razprava tekla o globalnih vsebinah.
Ob tem se moramo predvsem zavedati, da Amazonski pragozd, kot eno največjih naravovarstveno in etično spornih območij z dokaj nejasno politiko do narave in tamkajšnjih domorodnih ljudstev, leži v danes portugalsko govoreči Braziliji.


http://seambiental.org/

Univerza Newcastle - konferenca marca 2015

Univerza Newcastle iz Velike Britanije napoveduje mednarodno konferenco z naslovom Landscape, Wilderness and the Wild - Krajina, neokrnjena narava in divjina, ki bo potekala na njihovi fakulteti za arhitekturo, krajino in prostorsko načrtovanje med 26. in 29. marcem 2015. Nečrtujejo obravnavati naslednje vsebine:
- Neokrnjena narava v mestih
- Renaturacije ali kulturna krajina
- Podobe krajine v prihodnosti
- Neokrnjena narava kot stanje domišljije
- Reciklirana in restavrirana krajina
- Konec okoljevarstva?
Povzetke prispevkov sprejemajo do 1. junija 2014

Več na http://www.ncl.ac.uk/apl/

Seminar Zelene Cerkve v Švici

Ekumenski inštitut Bossey v Švici, ki je del Univerze v Ženevi, s sodelujočimi organizacijami vabi na seminar z naslovom Zelene Cerkve: ekologija, teologija in pravičnost v praksi, ki bo potekal v mednarodnem središču Zveze svetovnih Cerkva v Bosseyu od 23. do 27. junija 2014.
Seminar bo skušal zbrati in pretresti različne pristope in pobude za tesnejše povezovanje področij ekologije, teologije in prava, kar naj bi spodbudilo različne cerkvene ustanove k razvoju etičnega pristopa oziroma izboljšanju določenih praks, ki jih na osnovi svojih tradicij v odnosu do narave že izvajajo. Seminar bo obravnaval tudi sedanje stanje ekoteološke misli v svetu, s posebnim poudarkom na potrebi po razvoju procesa vzajemne kritike med ekologijo in teologijo, s čemer bi prispevali skupnim ciljem prihodnosti sveta.


Rok za prijavo je 31. marec. Več informacij in prijavnica na spletni strani Inštituta
Green Churches: Ecology, Theology and Justice in Practice

Vrhunske avtoritete v podporo naravi

Ameriški mislec Donald Brown, ki se v svojem pisanju osredotoča predvsem na klimatske spremembe, je v spletnem dnevniku opozoril na izjemen pomen za razvoj in uveljavljanje okoljske etične misli, ki ga imajo lahko ustanove, ki v svetu predstavljajo avtoritete. Ameriška Akademija znanosti (US National Academy of Sciences) in Britansko kraljevo znanstveno združenje (Royal Society of Sciences), kjer se združuje cvet znanja angleškogovorečih strokovnjakov, sta namreč izdali poročilo Klimatske spremembe - Dejstva in vzroki (Climate Change - Evidence & Causes). V poročilu sicer beseda etika ni konkretno uporabljena, se pa vsebina ves čas vrti okrog odgovornosti človeka za nastale razmere. Brown poudarja prav to, da za etiko ni vedno najbolj pomembno izrecno govoriti o njej.
Ustanove, ki jim družba priznava javno avtoriteto, bi se mroale še bolj, predvsem pa bolj globoko odzivati na stanje odnosa med človekom in naravo.

Dan neokrnjene narave

Generalna skupščina Združenih narodov je na 68. seji, 20. decembra 2013, določila 3. marec za dan neokrnjene narave.* Na ta dan je bila leta 1963 sprejeta konvencija CITES - Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora). Sporazum je znan tudi kot Washingtonska konvencija. Veljati je začel leta 1975.


Upajmo, da bodo počasi vsi dnevi v letu šteti kot dnevi za naravo in v njej bivajočega človeka.

* možni so tudi drugi prevodi, na primer "dan divje narave," ali "dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst." Uporabili smo najbolj smiseln in najširši možni pomen, ki ga angleška različica predstavlja, in ki je hkrati kratek in jasno razumljiv govorcu ali govorki slovenskega jezika.