na Svetovni dan molitve za stvarstvo
Zgodba stvarjenja nam odpira širok pogled na svet. Sveto pismo pravi, da je "v začetku" imel Bog načrt, da bo človek sodeloval pri ohranjanju in varstvu naravnega okolja. Takrat "še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval." (1Mz 2, 5). Zemlja nam je bila podarjena kot čudovit dar in dediščina, za katero smo odgovorni do "polnosti časov", ko bodo vse stvari
v nebesih in na zemlji osredinjene v Kristusu (Ef 1, 10). Od naše skrbnosti za vse stvarstvo je močno odvisno človekovo dostojanstvo in prihodnja blaginja.
Žal se je "v vmesnem času", v teku zgodovine, pokazala zelo drugačna slika. Nastopilo je propadanje morale, človekova drža in navade do stvarstva pa so zatemnile našo poklicanost kot Božjih sodelavcev. Naše težnje po poseganju v občutljivo ravnotežje svetovnih ekosistemov, naša nenasitna želja po prikrojevanju in nadzoru omejenih virov na planetu, in naš pohlep po neomejenem dobičku in trgovanju – vse to nas je odtujilo od prvotnega namena stvarstva. Narave ne spoštujemo več kot skupnega daru, ampak jo obravnavamo kot zasebno posest. Z naravo smo izgubili stik in v za potrebe naših lastnih zamisli nad njo le še gospodujemo.
Posledice tako spremenjenega gledanja na svet so tragične in težke. Človekovo okolje in narava propadata skupaj, to propadanje planeta pa najbolj prizadene predvsem ranljive skupine ljudi. Najprej in predvsem vplive globalnih sprememb podnebja občutijo tisti, ki po vseh koncih sveta živijo v revščini. Naša dolžnost in odgovornost pri uporabi zemeljskih dobrin zato je, da prepoznamo in spoštujemo vse ljudi in vsa živa bitja. Nujen klic in izziv vsem ljudem k skrbi za stvarstvo je vabilo človečnosti in poziv k delu za trajnostni in celovit razvoj.
S tem namenom, združena v isti skrbi za Božje stvarstvo in ob prepoznavanju zemlje kot skupne dobrine, vabiva in pozivava vse ljudi dobre volje da 1. septembra posvetijo nekaj časa molitvi za naravo. Ob tej priložnosti se želiva dragemu Stvarniku zahvaliti za vzvišen dar stvarstva in se zavezujeva k skrbi in varovanju za potrebe prihodnjih generacij. Ob tem se zavedava, da delamo zaman, če nam Gospod ne stoji ob strani (Ps 126-127), in če molitev ne odseva v središču našega obhajanja. Zato je ta molitev namenjena predvsem za spremembo načina, kako dojemamo svet, po kateri bi lahko potem spremenili tudi, na kakršen se do sveta obnašamo. Cilj te obljube je, da bi v življenju pogumno dojeli pomen večje preprostosti in solidarnosti.
Pozivava vse odgovorne voditelje s področij družbe, ekonomije, politike in kulture, naj nujno prisluhnejo kriku zemlje in pristopijo k reševanju potreb obrobnih, naj predvsem vsem tem milijonom konkretno odgovorijo in soglasno podprejo prizadevanja za ozdravitev ranjenega stvarstva. Prepričana sva, da iskrena in trajna rešitev ekološke in podnebne krize ni mogoča, če je ne rešujemo soglasno in skupaj, če odgovornost ni pravično porazdeljena in če ne dajemo prednosti solidarnosti in služenju.
V Vatikanu in Fanarju, 1. septembra 2017,
Frančišek, papež,
Bartolomej, ekumenski patriarh.
Vir
Izbrani poudarki okrožnice Laudato si'
Besedno bogoslužje 2015 v slovenščini
Prevod Jurij Dobravec