1. september - molitev za stvarstvo

Papež Frančišek je pri nagovoru včerajšnjo nedeljo zbrane vernike opozoril na pomemben prihajajoč dogodek, ki "bo v četrtek, 1. septembra, ko bomo skupaj s pravoslavnimi brati in drugimi Cerkvami obeležili Svetovni dan molitve za  skrbnejši odnos do stvarstva." Dogodek je označil kot "priložnost v prizadevanju za skupno obveznost varovanja in spoštovanja življenja, okolja in narave." Dogodku se pridružujejo tudi mnoge zveze evangeličanskanskih Cerkva z vsega sveta.

V živo ga bo mogoče spremljati v prenosu iz Vatikanske bazilike sv. Petra v četrtek ob 17.00.

Lanskoletni program molitve je preveden v slovenščino.

Filozofija narave Jožeta Hlebša

Jože Hlebš je med slovenskimi znanstveniki in humanisti morda najbolj kompetenten pri poseganju na prekrivajoča se področja med naravoslovjem in filozofijo. Sem je obširno posegal v svojih knjigah Izvor človeka (1994), Znanost in Bog (2000) in  2001-ega s Kozmos, evolucija, življenje. Letos smo v slovenskem jeziku dobili njegov celovit prikaz občutljive snovi z naslovom Filozofija narave. 

Knjiga je na voljo pri Mohorjevi.

Od človekovih pravic v napake (New Scientist)

Sociolog s kalifornijske univerze v San Diegu John H. Evan je po svoji knjigi What is a Human? v reviji New Scientist objavil povzetek svojih ugotovitev. Članek ima v tiskani obliki revije pomenljiv naslov in nanj usmerja tudi uvodnik revije: When human rights become wrongs (Ko človekove pravice postanejo napake). Iz ankete 3500 odralih po ZDA ugotavlja, da mehanicistično biološko gledanje na človeka vodi do obravnave ljudi kot golih objektov. Ostro se izrazi proti naukom, ki jih v zadnjih desetletjih uveljavlja popularni britanski biolog Richard Dawkins. Kot alternativo postavlja neversko usmerjeno duhovnost, kakršna naj bi se uveljavljala v Evropi.

Luka Omladič o ograjah

Morda eden prvih člankov v slovenskem dnevnem časopisju, ki se na nepopulistični način posveča etiki narave in okolja. Pravzaprav bolj narave, in to slovenske. Vabljeni k branju!

http://www.delo.si/novice/okolje/okoljska-etika-za-ogrado.html

www.ipsp.org

Nedavno se je v svetu poleg vsem znanega IPCC pojavil še IPSP. Gre za dva panela (torej široki mrežni organizaciji z relativno rahlo strukturo in nedoločeno odgovornostjo), v katerih so zbrani dejansko najbolj vneti in večinoma res tudi trenutno najboljši svetovni strokovnjaki in misleci. Vemo, da je prvi vladni in usmerjen pretežno v ekonomijo klimatskih sprememb. Drugi pa je nakaj dokaj novega, namreč pri tem akademskem združenju gre za družboslovno-humanistični poudarek: Internationa Panel fo Social Progress. Zdi se, da njihova ključna vodila izhajajo iz ugotovitve, ki jo formulirajo takoe: "Modern science and technology have been nurtured by a fervent belief that they lead to social progress." Torej: "Sedanja znanost in tehnologija sta vzgojeni v gorečo vero, da vodita v družbeni razvoj." Gre torej za zelo heretično misel, ki nekako zanika smisel naravoslovnih znanosti in tehnologije.
Zanimivo pri tem je, da so odličen povzetek idej IPSP objavili v prestižni naravoslovni reviji Nature.
Bolj nerazumljiva pa je geografska distribucija sodelujočih. Opaziti je namreč silen deficit Slovanov, Osrednje in Severne Afrike ter Južne Amerike.

Skrbnik v Vatikanu spodbuja

@Pontifex

Seminar Layered Landscapes, Ethics & Wildness na Nizozemskem

Univerza Nijmegen pripravlja zanimiv dvodnevni seminar z naslovom Layered Landscapes, Ethics & Wildness, torej Časovno večplastna krajina, etika in pristna narava, kjer bodo obravnavali predvsem filozofske in etične vidike (umetne) renaturacije krajine, ki je bila v preteklosti že močno pod vplivom človeka. Seminar bo potekal od 17. do 18. junija 2016. Več na spletni strani projekta readinglandscapes.

Predavanje Omladiča v Mariboru

Luka Omladič je na III. gimnaziji v Mariboru januarja predaval na temo podnebne spremembe in okoljska etika. Vsebina se nanaša na praktične vidike odnosa človeka do okolja, aktualne probleme in kritično obravnavo različnih pristopov reševanja, ki so danes najbolj pogosti: od ekonomskih in političnih do tehnoloških. Posnetek predavanjaje je na voljo širši javnosti na povezavi: zofijini.net.

Besedilo Laudato si' v celoti dostopno

Slovensko besedilo papeževe okrožnice Laudato si', ki jo je sicer v knjižni obliki  izdala založba Družina, je zdaj v dostopno na spletni strani Radia Vatikan. Gre za eno od delovnih različic uradnega slovenskega prevoda. Poleg pisne oblike so na voljo tudi zvočni posnetki.

Posamezna poglavja so v govorni obliki pripravili tudi sodelavci Radia Ognjišče. Vsak ponedeljek ob 14.30 okrožnico berejo po delih.

Latvijski prevod Laudato si'

Papeževo okrožnico, ki govori o človekovem odnosu in potrebni skrbi za naravo in okolje, so prevedli že v mnoge jezike. Ta teden so jo predstavili v Rigi, v Latviji. Uvodni nagovor je imel drugi človek Katoliške cerkve, vatikanski državni tajnik (predsednik vlade) kardinal Parolin. Doslej se je z okrožnico ukvarjal predvsem predsednik (minister) komisije za pravičnost in mir, kardinal Turkson, zato je sporočilo na stopnjo višjem nivoju še toliko bolj pomenljivo. Parolinov govor je dostopen na vatikanski spletni strani. www.news.va.

Lučka Bogataj v Večeru:

"Prepričana sem, da se politiki ne zavedajo, za kako velike spremembe s svojim podpisom jamčijo. In to na dan Zemlje! Ki pa v resnici že dolgo ni dan, ko bi reševali planet - v resnici rešujemo le človeško vrsto na njem!"

Krožna ekonomija v Nature

Ena vodilnih svetovnih naravoslovnih revij v zadnji številki (24.3.2016) prinaša prispevke s področja sistemske ekonomije. Uvodni članek v tematski del številke z naslovom Krožna ekonomija (Circular economy) povzema dosedanja prizadevanja in napoveduje boljši odnos človeka do naravnih dobrin in materialov, kar bo prispevalo k prihranku energije in ustvarjalo delovna mesta na lokalni ravni.
Dosedanji ekonomski modeli so temeljili na linearni poti snovi in energije. Na eni strani naravni viri, na drugi strani odpadki. Po novem modelu materiale iz narave vzamemo samo enkrat, potem pa ti krožijo. Sistemske spremembe naj bi temeljile predvsem na družbenih spremembah. Če se danes lastnik odloča, ali bo odslužen predmet zavrgel ali recikliral, naj bi odslej bilo to urejeno na družbeni ravni. Presegli naj bi linearni sistem ekonomije v smislu večje-boljše-hitrejše-vranejše, po katerem je pomembna masovna proizvodnja in kupcu privlačni a nekakovostni izdelki. V krožni ekonomiji gre za drugačen tip akumulacije energije in snovi, ki ga pisec primerja z jezerom. Več na NATURE.

Meja med etikami na Delu in na RTV

Čeprav 14. marec ni kakšen poseben dan za okolje ali naravo, smo v dnevnih medijih kar z dvema primeroma bili opozorjeni, da se v povezavi z naravo dogajajo zastrašujoče stvari. Delo poroča o preseganju lastnih obljub samim sebi gleda 2° praga globalnega segrevanja (na severni polobli), RTV Slovenija pa opozarja na socialne posledice na križišču okoljskih sprememb in avtoritarnosti evropske birokracije.

Delo: Dosegli zastrašujoč mejnik 
RTV: Eko migranti
Kljub antropocentričnim gledanjem se obe sporočili dejansko gibljeta na mejnem področju med etiko narave in humano etiko ter iščeta vzporednice, ki verjetno vodijo k zavesti, da gre pri etiki za notranjo držo subjekta in ne za objekt etike

Ženske in okolje v Nigeriji

Septembra letos se obeta zanimiv kolokvij v nigerijskem mestu Calabar. Tamkajšnja univerza skupaj s partnerji med 21. in 23. septembrom organizira srečanje, kjer je glavna tema Marginalizacija v afriški filozofiji, ženska in okolje (Marginalisation in African Philosophy: Women and the Environment). Seznam govorcev kaže, da bo vsebina interdisciplinarna, zelo konkretna in praktično filozofska; torej drugačna od akademskih okoljskih razprav, ki prevladujejo v ZDA in Evropi. Več na www.unical.ng.

Bestiarium v Veroni septembra

Univerza v Veroni med 28. in 30. septembrom 2016 organizira mednarodni kolokvij za mlade raziskovalce z naslovom "Bestiarium. Human and Animal Representations". Teme se navezujejo na odnos med človekom in živalmi, predvsem višjimi. Zanj vemo, da se je v zadnjih desetletjih predvsem na etičnem področju zalo spremenil. Vzporedne teme so povezanostjo telesnosti, družbenost pri živalih in ljudeh, komunikacija, simbolizem, kultura ipd. Predloge za prispevke je treba oddati do sredine aprila. Več na bestiariumconvegno

Nature o skrbi za prihodnost - ? o etiki

Tudi revija Nature magazine v zadnji številki 25. februarja na naslovnici obeta vsebine, povezane z odnosom človeka do narave (Future generations). Le mlada Céline Kermisch nekoliko omenja povezanost okolja z mladimi in prihodnostjo. V nasportju z zadnjim Science, torej praktično nič o etiki narave. Zgolj tehnicizem.

Ciljni altruizem - vabilo revije Essays in Philosophy

Revija Essays in Philosophy, ki jo dvakrat letno izdaja Oregonska Pacific University, načrtuje prvo od številk letnika 2017 posvetiti ciljnemu altruizmu (Effective Altruism). Vsebine so usmerjene pretežno sociološko, med predlaganimi temami pa je omenjen tudi živalski altruizem. Rok za oddajo prispevkov je 30. september 2016. Revija je sicer brezplačno dostopna na njihovem spletnem portalu, kjer je tudi več informacij glede načina prijave prispevka.
Leta 2010 je izšla tematska številka o etiki klimatskih sprememb.

Science o evocentrizmu

Evocentrično varovanje narave je zamisel dveh francoskih znanastvenikov Sarrazina in Lecomtejeve, ki v zadnji številki Science (članek Evolution in the Anthropocene 25.2.2016, povzetek) opozarjata na stranpoti, kratkovidnost in parcialnost sedanjih oblik varstva narave, vključno biocentričnega in ekocentričnega. Bistvo evocentričnega principa je varovanje evolucijskih procesov. Opozarjata na primer, da mnoge biocentrične okoljske akcije, kot je npr. pogozdovanje, ki naj bi sicer ublažilo izpuste toplogrednih plinov, v bistvu deluje proti evoluciji, torej proti naravi. Zamisel in kratka analiza razmer, ki sta jo izvedla, odpira nova etična vprašanja. Doslej smo v antropocentrizmu govorili o pomenu (odgovornosti) naravovarstva za prihodnje generacije, nič pa ni bilo govora o prihodnjih "generacijah" drugih živih bitij oziroma prihodnjih ekosistemih, ki bodo tudi ekosistemi naših potomcev.

Klimatske spremembe z Oscarjem

Leonardo DiCaprio je zahvalni govor na podelitvi znamenitih ameriških filmskih nagrad Oscar izkoristil za kampanijo proti povzročiteljem podnebnih sprememb in za višjo raven človečnosti, predvsem za večjo skrb za dostojanstvo domorodnih ljudstev. Njegova prizadevanja se zdijo dokaj zrela in kredibilna, zato upajmo, da bo z njimi prispeval več kot nekateri predhodniki iz sveta slavnih.
https://www.youtube.com/watch?v=Dev52k5uzdc

Nadzornice v narodnem parku

Narodni park Virunga v Keniji je znan kot eno redkih bivališč populacij gorske gorile. Posebnost tega parka so nadzornice, kar je v Starem svetu prava redkost. Direktor parka v zadnji številki Unesco revije World Heritage (št. 78, janurar 2016) pravi, da je enakost spolov v primeru nadzorovanja neustreznih dejavnosti človeka v parku izjemnega pomena za odnos do narave in prinašanje miru in blaginje v družbo. Razmere v afriški družbi so resda precej drugačne kot v Evropi, vendar je delitev naravovarstvenih služb po spolih (ženski del v prevladuje v administraciji, moški na terenu) morda res nepotreben vzrok mnogim nesoglasjem in nerazumevanjem, ki jih je po Evropi zelo veliko. V Afriki prehajajo od besed k dejanjem.