Dobro, lepo, zeleno - poziv k prispevkom

Ameriško društvo za estetiko bo posebno številko revije The Journal of Aesthetics and Art Criticism  namenila razpravam o dobrem, lepem in zelenem (The Good, the Beautiful, the Green: Environmentalism and Aesthetics). Prispevke pričakujejo do konca leta 2017. Podrobnosti na spletu.

500 letnica Lutra in okolje

Protestantske cerkve letos obhajajo 500-letni jubilej objave znamenitih reformnih tez Martina Lutra, s katerimi je takrat želel preusmeriti nepravično bogatenje zahodnih cerkvenih vrhov. Poleg slovesnosti je to priložnosti za pogled nazaj in naprej. Večina protestantskih cerkvenih organizacij se dejavno vključuje v okoljska in naravovarstvena prizadevanja.
Organizacija GLOBALETHICS je 21. maja pripravila srečanje protestantskih etikov v Ženevi, na katerem so obravnavali tudi vsebine, povezane z naravo in okoljem. Obenem so objavili spletno zbirko oziroma kazalo člankov, kjer so zbrali povezave na tovrstno strokovno gradivo preteklih nekaj let. Okoljske vsebine obravnavajo različne vidike, od zgodovinskih, teoloških in teoretičnih do povsem praktičnih in vizionarskih.

Poziv za članke Between the Species

Revija Between the Species pretežno obravnava vsebine s področja filozofskega utemeljevanja vegetarianstva. Naslednjo številko bodo posvetili spominu Toma Regana, ki glede na delovanje lahko vsebuje tudi širše teme s področja etike okolja in okoljskih politik. Rok za oddajo prispevkov je 1. julij 2017. Več na spletnis trani BTS.

Relations - poziv za prispevke

Kolegi iz Milana sporočajo, da bo prihodnja tematska številka revije Relations: Beyond Anthropocentrism obravnavala energetsko etiko. Članki naj bi obravavali stanje in potrošnjo energije po različnih delih sveta, odnos med tehmološkimi globlje etičnimi rešitvami, politične razmere in podobno. Rok za oddajo predlogov prispevkov v obliki povzetkov je konec junija. Več na spletni strani RELATIONS.

Globine pravljic za alpska okoljska prizadevanja v antropocenu

Vsebine, predstavljene na konferenci ISSRNC na New school University v New Yorku so zdaj na voljo na spletni strani Deepness of Fairy Tales for Alpine Environmentalism in Athropocene.

Gore in posvečena krajina v New Yorku

Med 20. in 23. aprilom na New School University v New Yorku poteka ISSRNC konferenca z naslovom Gore in posvečena krajina (Mountains and Sacred Landscapes). Aktivni slovenski prispevek ima naslov Deepness of Fairy Tales for Alpine Environmentalism in Athropocene. Predstavitev obravnava prisotnost narave ter okoljske in naravovarstvene etike v treh pravljicah: slovenski povesti o Zlatorogu, pretežno slovanski pravljici Dvanajst mesecev (Pastorka in 12 junakov) in eni najbolj znanih pravljic po svetu, Pepelki.

EACAS vabi na konferenco v Lund

Evropsko združenje za kritične študije živali (European Association for Critical Animal Studies) vabi na 5. konferenco, ki bo oktobra v Lundu na Švedskem. Združenje se predvsem zavzema za filozofski pogled in utemeljitve vegetarianstva. Uvodna govorca bosta mlada fenomenologinja Zipporah Weisberg, in Volker Sommer, profesor evolucijske antropologije v Londonu. Za aktivno udeležbo je treba izvlečke poslati do 28. aprila. Več informacij na spletni strani www.eacas.eu.

Etika okolja in naravovarstvena etika sta še daleč (TNP)

Že od leta 1992 se vleče tragična zgodba, ki naravnost kliče po etični obravnavi. A se ga s te plati nihče še ni lotil. Gre za Triglavski narodni park in gre za nevladno prostovoljno organizacijo SZS in gre za trženje naravnih vrednot. Kaj se te tedne dogaja na Rudnem polju na Pokljuki, nam razlaga Blaž Račič v Delu. Zgodovino tega t.i. rekreacijskea centra od leta 1992 naprej pozna več ljudi. Tudi podrobnosti, tudi neuspešne tožbe, tudi solze naravovarstvenic in jezo domačinov.
Ob vsem tem je jasno, da je etika do okolja in narave še zelo daleč, saj se vpleteni pravzaprav začenjajo šele izogibati humani (če ne celo poslovni) etiki, kje je še to, da bi se jo začeli zavedati. Naslov prispevka je Zgodbe izpod Triglava: Hitenje za izjemo, a 25 let stara zgodba ne more biti izjema.

Laudato Si' - nov prevod

laudato-si.blogspot.si

Papež Frančišek je leta 2015 izdal okrožnico Laudato Si', ki nas opominja, da moramo bolje skrbeti za naš skupni dom, planet Zemljo, in prepletenost življenja na njej. Ob človekov odnos do narave je postavil medčloveške odnose in nujnost notranje spreobrnitve.

V letu 2017 boste lahko dnevno spremljali nastajanje svežega slovenskega prevoda, ki se pripravlja povsem na novo iz vzporedne primerjave drugih prevodov. Približno vsak dan bo dodan po en od 245-ih odstavkov.

Z novim besedilom se bomo skušali še bolj približati ušesu in mislim današnjega človeka in v slovensko besedo ujeti tudi melodijo papeževe govorice.

K spremljanju, spletnemu prepošiljanju in komentarjem vabim Jurij Dobravec.

Filozofija narave po Jožetu Hlebšu

Morda vas bo zanimalo, kako urednik portala NOEMIS razmišlja o Hlebšovi Filozofiji narave:
Filozofija narave po Jožetu Hlebšu 

Varstvo narave 29

Revija Varstvo narave je osrednji strokovni in znanstveni medij na področju naravovarstva v Sloveniji. S presledki izhaja že od leta 1962. 

V zadnji številki, ki je izšla te dni, lahko sledimo široki paleti vsebin, ki so vse zelo naravovarstvene: od povsem tehničnih zadev odstranjevanja invazivk, terenskih komunikacijskih dejavnosti, upravnih zadev do sociološko-politološke razprave o ekosocializmu. Urednik portala noemis je prispeval članek Laudato si’ na presečišcu vere, znanosti in etike – naravovarstveno ozadje in izzivi papeževe okrožnice. Celotna številka 29 je dostopna na spletni strani ZRSVN, prejšnje številke pa v digitalni knjižnici DLIB.

Rolstonova nagrada za mlade filozofe (razpis)

Madnarodno zduženje za okoljsko in naravovarstveo etiko (International Society for Environmental Ethics - ISEE) in Center za okoljsko filozofijo (CEP) pozivata mlade filozofe (do 5 let po doktoratu) h kandidaturi za vsakoletno nagrado mladim humanistom, ki so jo poimenovali po pionirju ameriške naravovarstvene filozofije, profesorju Holmesu Rolstonu III.
Prispevke bo ocenjevala posebna komisija za Rolstonove nagrade, zmagovalcu pa poleg denarne nagrade prinese objavo v prestižni reviji Environmental Ethics. Rok za oddajo je 15. april 2017. Več na ISEE.

Glede na to, da Holmes Rolston sem dobro pozna aktivnosti našega društva in naše sekcije NOEMIS, smo sklenili, da bomo morebitnemu uspehu slovenskega filozofa k nagradi prispevali dodatnih 100€.

Aquacentrik Marko Radmilovič

Redni komentator časopisa Delo Marko Radmilovič se je tokrat razpisal o vodi oziroma pravkar potekajočem vpisu vode v slovensko ustavo. Komentar se zdi nekoliko ciničen, a le na prvi pogled. Namreč, na podlagi dejstev razkriva, kaj bo pravzaprav med vrsticami pisalo v naši ustavi. In kakor si širše razgledani naravovarstveniki gotovo zamišljajo celovito varstvo narave kot take, torej ne le nominalističnega naštevanja in prekladanja ogroženih vrst, ekosistemov, zraka, zemlje, vode ... (kakršno žal opažamo pri večiniokoljskih in naravovarstvenih uradnikov), je predvsem pohvalno, da pogled na naravne danosti v smislu intrinzične vrednosti v javnosti vse pogosteje srečujemo pri ljudeh, ki so formalno daleč od naravovarstva. Delo, 22.11.: Ustavna pravica vode.

Štirje pozivi k pisanju za (mlade) raziskovalce

Convergence and Divergence between Animal & Environmental Ethics 
- Razhajanja in zbliževanja med etiko okolja in etiko živali - Montreal, 17. do 19. maj 2017 (rok 15. fabruar)

The Ethics of Fur
- Etika krzna - Oxford, 23. do 27. julij 2017 (ok je 1. januar)

Strongly Sustainable Societies- Organising Human Activities on a Hot and Full Earth -
Nepopustljivo vzdržne družbe - Organizacija človekovih dejavnosti na vroči in prenaseljeni Zemlji. (Poglavje v knjigi - Sustainability Research Institute Leeds, UK). Rok je 30. januar.

Environmental Ethics and Structural Oppression
- okoljska/naravovarstvena etika in strukturni pritiski. Konferenca v Memphisu, ZDA, 24. in 25 marca 2017. Rok za prispevke je 31. december.

Mihael Toman o vodi v ustavi

Prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete je v Večeru objavil biocentrično gledanje na vodo kot vir življenja vsem bitjem. Razkril je nekaj podrobnosti in kar razkrinkal leporečja, ki smo jim (bili) priča ob vpisu pravice do pitne vode v ustavo.Čeprav so slovenski dosežek zaznali v več zahodnih državah kot posebnost, je dejansko vprašanje, koliko ni formalistična politika mimo etikov in mimo naravoslovcev zgolj zapisala to, kar že brez zapisanega drži. Doslej je bilo etiko kršiti neetično in odgovornost vsakega od nas. Odslej bo o kršenju ustave glede vode lahko stekel postopek na sodiščih do ustavnega sodišča, o rezultatu bodo torej odločali vsakokratni sodniki, odgovornost posameznikov in družb pa bo lahko kljub morebitnim grobim kršitvam proti pravici do vode lahko mirno čakala na odločbo.

Svetovni dan filozofije

UNESCO je leta 2005 proglasil tretji četrtek v novembru za svetovni dan filozofije. Namen dneva je spodbujati sodelovanje med ljudmi z namenom graditve vsevključujoče družbe, strpnosti in miru. Poseben poudarek za letošnje leto je poglabljanje v filozofsko refleksijo, dialog in poučevanje filozofije. Danes in v prihodnjih dneh se bodo na te teme v Parizu odvijali različni dogodki. Med drugim bodo razpravljali o filozofski praksi in praktični filozofiji, o dejanski strpnosti med ljudmi, o otrocih in filozofiji; med 18. in 19. novembrom bo tudi t.i. noč filozofije.
Na Slovenskem je letošnja osrednja tema dneva strah - tudi pred t.i. naravnimi katastrofami in gensko spremenjenih organizmih. Odvilo se bo več dogodkov, o katerih lahko nekaj več preberete na strani danfilozofije.net.

Science (28.10.) z več članki o podnebju

Ena osrednjih znanstvenih revij v angleškem jeziku, Science, v prejšnji številki prinaša več člankov o podnebnih spremembah. Uvodnik na kratko povzame namene prihajajoče konference COP v Marakešu. Obširni prispevek govori o razkrivanju pomanjkljivosti modeliranja in nevarnostih, ki iz tega lahko sledijo za neznanstveno obravnavo okoljskih problemov. Konkretni kazalci se kažejo glede vpliva kemikalij v klimatskih napravah, o katerih bo verjetno v prihodnje še govora. O četrti dimenziji vegetacije se poučimo o preteklosti in trendih sprememb, ki so lahko tudi napovedovalci trendov v prihodnje. Relevantnost klimatskih znanosti je večkrat pod vprašajem - po Pariški konferenci lani bo potrebno posikati bolj relevantna merila. O problemih kitasjkih mest je le krajši povzetek. Seveda ne manjka člankov o posameznih vrstah živih bitij, kjer na dinamiko vplivajo podnebne spremembe.

Glede etike ni veliko govora, razen v oceni sicer zelo zanimive knjige The Well-Tempered City - What Modern Science, Ancient Civilizations, and Human Nature Teach Us About the Future of Urban Life, ki jo je napisal Jonathan F. P. Rose (priporočamo v branje). Avtor knjižne ocene se sprva nekoliko zmrduje nad "špekulativnostjo" poglavij o altruizmu, sreči in duhovnosti, ki jih avtor obravnava enakovredno in sitntetsko z empiričnimi ugotovitvami naravoslovja. A vseeno se ocenjevalec na koncu nekako skozi citate avtorja nagiba k mnenju, da so duhovni občutek za prostor, sočutje,  skupinski altruizem in širši občutek za namen del človeka in človeške civilizacije.

Omladič v Delu

Vrline, tudi v odnosu do okolja in narave, se je na srečo mogoče učiti. Odprtost prostora, ki smo je v Sloveniji še deležni, obenem to učenje omogoča, kot je njena ohranitev odvisna od tega, da okoljsko vrlino osvojimo in ponotranjimo. (Luka Omladič)

Res novae - št.1

 

Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem Inštitutu je izdal prvo številko nove znanstvene revije Res novae z vsebinami, ki so povezane z nedavno papeževo okrožnico Laudato si'.

Simon Malmenvall: Enciklika laudato si': kriza zahodnega individualizma v kontekstu politične antropologije in odprtosti katoliškega družbenega nauka

Andrej Fink: Laudato si' – mednarodnopolitični in pravni vidiki

Jurij Dobravec: Laudato si' na poti v katoliški princip eko-dia-loga na poti v katoliški princip eko-dia-loga

Jan Dominik Bogataj: Eksistencialni ekumenizem v luči kozmologije Okrožnice laudato si'

Mitja Steinbacher: Dohodkovna neenakost, revščina in gospodarski razvoj

Žiga Čepar: Nizka rodnost in ekonomska blaginja

Revija je dotopna na spletu.

Evangelij po stvarstvu - Izbrani poudarki iz Laudato si'

V letu 2015 je papež Frančišek izdal okrožnico Laudato si', ki zadeva človekova prizadevanja za skrbnejši odnos do stvarstva. Septembra smo potem dobili tudi slovenski prevod, ki je izšel pri založbi Družina.

Društvo Jarina Bohinj med drugim deluje na področju naravovarstvene in okoljske etike, zato smatramo okrožnico za pomemben dokument, ki ne ureja le verskega življenja, ampak vsebuje mnoge misli, ki pri odnosu do narave lahko koristijo vsej družbi.

Besedilo okrožnice je za celovito branje relativno zahtevno. Mnogim ga ni uspelo prebrati.

V času obletnice slovenskega prevoda in ob praznovanju avtoritete okrožnice, svetega Frančiška Asiškega 4.10., smo vam zato pripravili Izbrane poudarke. Iz vsakega odstavka izvirnega besedila je bila izbrana ena misel, ki je tudi na novo poslovenjena. Tako je nastalo kratko, enourno branje z naslovom Evangelij po stvarstvu.

Če vam je pristop všeč in vas vsebina zanima, si lahko *Evangelij po stvarstvu* snamete s spletne povezave http://noemis.jarina.org/evangelij_po_stvarstvu_2016_laudato_si.pdf in ga priporočite tudi drugim, ki jim je mar za naravo okrog nas.