noemi noemis

Na podstrani http://noemis.jarina.org/dobravec so zbrana javno objavljena besedila s področja naravovarstvene in okoljske etične misli pobudnika in idejnega snovalca te spletne strani. Prispevek, objavljen v zadnji številki revije Zvon, je pripravljen kot izvleček in dodatek celotnemu članku, ki si ga lahko preberete v najstarejši slovenski reviji za kulturo in družbo. Vabljeni k branju in razmišljanju.

Idejalist v razmislek

http://idejalist.blogspot.com/search/label/narava.

Jože Trontelj (1939 - 2013)

Vprašanja, ki jih je postavljal sebi in vsem nam, so se nanašala na bioetika, predvsem na človeka, njegovo dostojanstvo in vrednote, ki jih je zahodna civilizacija razvila in jih uveljavlja.

Italija - nova revija Relations

V Italiji, predvsem na njenem severu, ima razširjen etika na akademski ravni večdesetletno tradicijo. Donedavna je bila na nek način zaprta v njihov jezikovni prostor. Za mednarodni preboj italijanske misli o etičnem odnosu človeka do drugih živali v zadnjih letih pa je poskrbel Matteo Andreozzi z Univerze v Milanu. V povezavi z ameriškim ISEE je začel izdajati revijo Relations - Beyond Anthropocentrism. Revija naslavlja predvsem odnos človeka do toplokrvnih živali. Prispevki prvega letnika prinašajo vsebine, ki so jih italijanski avtorji predvsem mlajše generacije prestavili v Genovi v okviru priprav na konferenco v Utrechtu 2012. Jedro obravnave so čustva pri živalih. Celotna besedila v angleškem jeziku so prosto dostopna.
Do konca leta nameravajo izdati še en zvezek, v katerem bodo objavljeni prispevki iz Utrechta, ki obravnavajo izkoriščanje živali.
http://www.ledonline.it/index.php/relations

111 novih bibliografskih enot

Noemida nadaljuje svoje osrednje poslanstvo in namen - zbrati naravovarstvene in okoljske etične misli, ki so se javno pojavile v slovenskem jeziku ali so plod slovenskih mislecev. V seznam objav smo dodali 111 pisnih del, v katerih avtorice in avtorji neposredno ali vsaj posredno naslavljajo tovrstne vsebine.

Smrt čudovite ideje (GAIA)

Vsakogar intuitivno privlači ideja, da živimo na planetu, ki skrbi za nas. Zato ni čudno, da je hipoteza Gaia Jamesa Lovelocka, da se biosfera obnaša kot živ organizem, ki s samoregulativnimi procesi ohranja življenje, postala tako popularna. Čeprav temelji na znanstvenih dognanjih, pa Gaia predstavlja človeku podoben svet kot so božanstva ali angeli varuhi.
Gaia je kompleksna hipoteza in jo nikoli ne bo mogoče na enostaven način preveriti. Dokaze je Lovelock začel iskati pred 40 leti, danes pa se soočamo z novimi rezultati. In kaj kažejo?
Hipoteza Gaia ni potrjena in jo bo smiselno opustiti. Vendarle, če se ji je zgodil smrtni udarec, je morda prav Gaia najbolj lep primer, kot bi rekel T.H.Huxley, "tragičnega konca čudovite hipoteze zaradi kritičnih dejstev." Tako je z znanostjo. Nekateri bodo čudoviti in poživljajoči teoriji peli žalostinke. Gotovo pa se bomo Gaie spominjali kot elegnatne hipoteze, ki je spodbudila ključne raziskave na področju, ki mu danes nekoliko nerodno rečemo "Zemlja kot sistem". Prav zato njena smrt ni tragična.
(New Scientist, 26. oktober 2013)

Okoljsko ministrstvo RS ...

... je v svojem Biltenu eNatura 2000, št. 148 (oktober 2013) opazilo spletno stran NOEMIS.
Hvala.

Kategorije v bibliografiji

Sprejet je bil predlog, da se ob navedbi posamezne bibliografske enote v seznamu objav s področja n.o.e.mis-li navedejo tudi ključne besede posameznega besedila ali druge oblike misli. Po hitrem pregledu smo ugotovili, da avtorji in avtorice (ali uredniki) ključne besede izbirajo dokaj subjektivno in v okviru paradigme, v kateri se gibljejo.
Lep primer je beseda ekologija, ki se uporablja in razume popolnoma različno na področju naravoslovja, sociologije ali populističnega pisanja. Podobno tudi varstvo okolja lahko pomeni od varovanja narave kot take, preko varovanja za človekovo zdravje in dobro počutje, do tehnoloških rešitev s področja odpadkov oz. komunale.
Javnosti v presojo zato predlagamo, da se uvedejo kategorije, in sicer:
f - filozofija, n - naravoslovje, u - pravo in uprava, v - vzgoja in izobraževanje, p - psihologija, t - teologija, e - estetika, a - umetnost, s - sociologija.
Vabljeni k razmisleku in predlogom na naslov noemis@jarina.org. Zahvala vnaprej.

100 let človečnosti - A. Schweitzer v Ljubljani

Zavod svetega Stanislava v Ljubljani prireja
v sredo, 23.11.2013 ob 19.30
dogodek z naslovom
Albert Schweitzer, 100 let človečnosti v besedi in glasbi.
Predaval bo dr. Roman Globokar, glasbeno opremo pa bo na orglah prispeval nemški organist Matthias Pech.
Vabilo.

POSLUŠAJTE
odlomek ene od Schweitzerjevih najljubših skladb v izvedbi Matthiasa Pecha 23.10.2013.

10 dnevni ritem zapisov

Novosti v zavihku ZAPISI bodo objavljeni predvidoma vsakih 10 dni. Nabralo se je že kar nekaj predlogov, katere osebe ali vsebine bi lahko še obravnavali. Vabljeni k branju in sodelovanju.

Podnapisi Albert Schweitzer

Slovenski podnapisi za film iz leta 2009 so na voljo www.podnapisi.net

Poskusna spletna stran ...

... Naravovarstvena in okoljska etična misel na Slovenskem začne delovati danes, 4. oktobra 2013.

Prvih 646 bibliografskih zapisov

Temelj vsakega dela je dober pregled dotedanjih rezultatov in kakovostno načrtovanje. Pregled dosedanje naravovarstvene in okoljske etične misli na Slovenskem smo zbrali pod zavihkom "objave." Doslej je navedenih 646 biblikografskih enot s področja filozofije, teorije, teologije, izobraževanja, družbene ekologije ipd. V prihodnje se pridružijo še navedbe s področja odnosa človeka do fizične narave, tehnično-tehnološki zapisi in podobno.
Oblika zapisa na spletni strani omogoča zelo enostavno in učinkovito iskanje po štirih poljih.
Podatkovna zbirka se stalno nadgrajuje in dopolnjuje. Vabljeni k sodelovanju.

Film The East na DVD

V vročem poletju leta 2013 so kinematografi nekaterih evropskih prestolnic vrteli zanimiv ameriški film The East. Prevladujoča zgodba govori o mladi tajni agentki Sari, ki jo zasebna družba pošlje v skupino oporečnikov, tako imenovanih eko‑teroristov. Ta skupina je pred velike onesnaževalce postavljala nekakšna etična ogledala, in sicer tako, da so jih ilegalno napadli na enak način, kot so oni legalno ogrožali ljudi in naravo.

Ploščo s filmom bo mogoče do tega tedna naprej kupiti v spletnih trgovinah. Slovenski podnapisi so na voljo www.podnapisi.net

100 let Schweitzerjeve Lambarene

Svet v letu 2013 obeležuje 100 letnico, kar je zavzeti humanitarni delavec Albert Schweitzer (14.1.1875 – 4.9.1965) ustavnovil prvo bolnišnico v kraju Lambaréné v današnjem Gabonu. Pobuda je bila zasebna in je temeljila na etiki, ki jo je Schweitzer razvijal kot filozof in teolog v rodni Alzaciji.

Leta 2009 smo lahko videli najnovejši film o njegovem življenju in mišljenju. Kupiti ga je mogoče v trgovinah v Nemčiji,  DVD se kupi tudi po spletu.

www.albert-schweitzer-100.de

Znamenja trajnosti

Andragoški center Slovenije je izdal zbornik Znamenja trajnosti. Prispevke je zbrala in uredila Nevenka Bogataj. Dostopen je na spletni strani ACS.
Avtorji prispevkov so Boštjan Anko, Nevenka Bogataj, Mihaela Flisar, Alenka Gaberščik, Bernard Goršak, Zdenka Jamnik, Jiri Kočica, Matija Kovačič, Avgust Lenar, Jože Maček, Jože Mihelič, Melita Oražem, Patricija Rejec, Maja Rupnik, Andrej Sovinc, Nataša Škofic Krajnc, Rajko Štefanič, Marjan Tomšič.

Boštjan Anko (1939 - 2013)

Na spletni strani www.naravnadediscina.org so ob njegovi smrti takole zapisali:

Sredi poletja nas je pretresla vest, da je umrl prof. dr. Boštjan Anko, ustanovitelj in član našega društva.
Bil je gozdar, naravovarstvenik, profesor, pobudnik podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine, pisec mnogih člankov, neumoren predavatelj in velik človek.
r.i.p.

Iluzija ločenosti

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in ZRS Univerze na Primorskem sta z letnico 2012 izdali zbornik Iluzija ločenosti, ekološka etika medsebojne soodvisnosti. Besedila več avtorjev sta brala in uredila Nadja Furlan Štante in Lenart Škof.

Prvi del:  OKOLJSKA FILOZOFIJA MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO (Tomaž Grušovnik, Matej T. Vatovec, Helena Motoh )

Drugi del: FILOZOFIJA IN ETIKA ŽIVALI (Sara Štuva, Rok Svetlič, Robert Simonič)

Tretji del: OKOLJE, RELIGIJA IN ANTROPOLOGIJA  (Nadia Furlan Štante, Lenart Škof, Irena Rožman)

Četrti del: IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA ZA OKOLJSKE VREDNOTE  (Barica Marentič - Požarnik, Darja Silan, Mojca Furlan,  Anton Mlinar, Gregor Kovačič in Valentina Brečko Grubar)

Peti del: UMETNOST IN REPREZENTACIJ E NARAVE IN KULTURE (Barbara Zorman, Polona Tratnik)

Uvod

Naravovarstvena in okoljska etična misel na Slovenskem ima dolgo tradicijo. Nedvomno temelji na tesni povezanosti naroda z naravo, v kateri je živel. Nekdanje fizično okolje z obsežnimi gozdovi, močvirji in težko dostopnimi gorami je bilo našim prednikom manj naklonjeno kot domača zemlja mnogih drugih ljudstev. Zato se je odnos tukajšnjega človeka do narave moral razvijati bolj intenzivno. Po eni strani je bila potrebna iznajdljivost preživetja, po drugi strani se je krepila čustvena navezanost na domače okolje. Ali je o sožitju z naravo nekdanji človek kaj razmišljal, lahko le domnevamo. Težko pa je verjeti, da bi tisočletno preživetje človeka bilo mogoče brez naravnanosti v trajnost kroženja virov, ki jih daje narava.

Bežen zgodovinski pregled miselnosti o naravi na Slovenskem daje slutiti nekakšno vzporednost razvoja naravoslovja, družboslovja in humanistike, nenazadnje tudi tehnike in tehnologije. Vemo, da so si naši predniki relativno pozno začeli pisati svojo zgodovino, in da je v našem razvoju nekako izpadla junaška zgodovina. Ob tem tudi tista junaška, ki si je za nasprotnika izbirala naravo. In še danes se zdi, kot da ne premoremo izkoriščevalskega nagona do narave, ki ga potrošniški svet skuša krčevito opravičevati in braniti, in se skriva v preobleki opevanega ekonomskega razvoja, ki se meri s presežki dobrin.

Nič ni narobe z razvojem, nič z dobrinami, celo nič s strahom ali navdušenjem. A za preživetje človeka v naravi, ki nas obdaja, je ključna celovitost in uravnoteženost odnosov med temi pojavi. Vsako pretiravanje rado vodi v slepo ulico – in to v obeh smereh: pretiravanje v korist človeka proti naravi, ali obratno, neživljenjsko ščitenje naravnih procesov, kolikor jih sploh lahko doumevemo. V slepo ulico pogosto vodi tudi neargumentirana komunikacija z rečmi, ki se tičejo odnosa med človekom in naravo.

Razmišljanje in čustvovanje, celo umevanje in delovanje v smislu trajnega sobivanja, nam je nekako vsajeno v osebno in družbeno zavest in podzavest. Pri ozaveščanju teh vsebin zato ni potrebno vedno znova biti pameten in inovativen, lahko pa smo iznajdljivi pri metodah. Te metode lahko iščemo, odkrivamo in uresničujemo na vseh področjih, v osnovi pa se vedno rojevajo v človekovih mislih.

Spletna stran NOEMIS ima namen prispevati k povezovanju misli v dobro narave in njenega človeka.

Jurij Dobravec, 21.6.2013